Slovenski biografski leksikon

Stiasny Ljudevit, šolnik, pedagoški pisec in potopisec, r. 21. sept. 1862 finanč. uslužbencu Čehu Martinu in Slovenki Alojziji r. Ortman iz Tržiča na Gorenj., u. 5. marca 1936 v Slovenjem Gradcu. Obiskoval je niž. gimn. 1874–8 v Kranju, v Lj. pa učiteljišče (mat. 1882); 1888 je dovršil na Grmu kmetij. tečaj za učitelje, 1897 ter 1898 na Dunaju tečaj za rokotvorni pouk. Služboval je od 1882 kot učitelj v Kamniku, od 1894 v Radovljici, vmes 1895 nadomeščal nadučitelja v Boh. Bistrici, od 1901 bil nadučitelj v Zagorju o. S. in od 1902 do 1913 okraj. šol. nadzornik za krški in litij. okraj s sedežem v Litiji, od 1913 s sedežem v Krškem. Po upok. 1924 se je naselil v Lj., po kratki bolezni je u. v slovenjegraški bolnišnici.

Že kot mlad učitelj se je S. oglašal v stanov. listih. Po naročilu dež. učitelj. konference v Lj. je zagovarjal (P 1891, 233) prednost pokončne pisave; o podobicah v abecedniku je obširno pisal v UT 1891–2. Poglavitno pedag. delo je opravil kot šol. nadzornik, ker je znal pridobiti podrejeno učiteljstvo. Plod takega kolektivnega dela so bila vsakoletna poročila o okraj. učitelj. konferencah; predavanja učiteljstva krškega in litij. okraja na posebnih sestankih 1908–9; tri zbirke učnih slik po podanih hospitacijah (Celje 1903, 1904; Postojna 1904) in zbirka prostih spisnih nalog učencev osn. šole (S. izdal in založil). Sam je sestavil zbirko račun. nalog Praktični računar (Krško 1912) in našim mešč. šolam tedaj posebno potrebno knjižico Pregled zgodovine srb. naroda (Lj. 1919). S posebno vnemo se je zavzel (SU 1909, 99–103, 121–5) za reformo ponavljalne šole: preimenovale naj bi se v kmetijskonadaljevalne šole. Tu naj bi učili podeželske otroke vzljubiti kmetski stan, jih navdušili za razumno, napredno kmetovanje, ki jih bo odvračalo od alkoholizma in izseljevanja v tujino, kar je prizadevalo posebno dol. kraje. Za te šole je S. oskrbel z učiteljstvom: dve zbirki učnih slik (Lj. 1909, 1910); zbirko prostih spisnih nalog učencev (Krško 1910); Računico za ponavljalne oz. kmetijskonadaljevalne šole (Dunaj 1911); Berilo za ponavljalne oz. za kmetijskonadaljevalne šole (Dunaj 1912). – Kot izrazit praktik in neutruden posredovalec modernega šol. pouka je S. propagiral vse novodobne šol. metode in pripomočke. Z njimi se je seznanjal širom po Evropi, zlasti na šol. razstavah v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in v Nižnjem Novgorodu (sedaj Gorki), kjer ga je posebno navdušila razstava osn. šole. Na svet. razstavi v Parizu 1900 je spoznal važnost poljudnoznanstn. predavanj s skioptikonom, ki ga je priporočal tudi pri šol. pouku (SU 1910, 157). Ob upok. in selitvi iz Krškega v Lj. je pustil tam do 30 serij skioptičnih slik z besedilom o svojih potovanjih. Zavzemal se je tudi za slov. šol. muzej. Zelo je cenil Leva Nik. Tolstoja kot pedagoga (P 1927–8).

Poletne počitnice je S. izkoriščal za dolga poučna potovanja na Norveško do Spitzbergov, v evrop. Rusijo do Urala, čez Kavkaz, v Malo Azijo, Grčijo, sev. Afriko, na Portugalsko in v juž. Francijo. Potoval je navadno sam s popotno palico ali s kolesom: tako je v vednem stiku s tujimi ljudstvi izredno razširil svoje obzorje. Vtise s potovanja je objavil v mnogih črticah: Listi slov. učitelja-kolesarja (P 1892, 1893, 1894); Nekoliko črtic o pariški svetovni razstavi (KMD 1900, 1902); Slov. naselbina pri Vladikavkazu na Ruskem (ib. 1901); V Carigrad (ib. 1902); Iz Carigrada v Tiflis (ib. 1904); Iz Sevastopola skozi Jalto v Simferopol (PV 1897); Črez Kavkaško gorovje (ib. 1901); Na Vezuv (ib. 1902); V Poljskih Tatrah (ib. 1933); Medvedji otok (Razori 1933); V Visokih Tatrah (ib. 1934); V slov. naselbino pri Vladikavkazu (ib. 1935); V Bolgarijo (ib. 1935–6). Potopisne spomine na Rusijo je zbral v posebni knjigi V Petrograd. (Gor. 1898, 69.–72. zv. Slovan. knjižnice).

Še v Kamniku je S. zbiral gradivo za geografsko-zgod. prikaz r. kraja v ilustrirani knjigi Kamnik (1894). V Radovljici je postal vnet planinec in športnik; s Hug. Roblekom (SBL III, 118–9) je tu ustanovil podružnico SPD ter živahno spremljal planinsko gibanje (PV 1925, 1926). V Krškem je 1904, 1905 predsedoval Pedag. društvu. Kot nadzornik je vzgojil lepo število mladih učiteljev in mnogo storil za gradnjo novih šol. – Prim.: S. R., LZ 1894, 376–7; 1898, 443; P 1903, 158, 351; 1904, 318; 1907, 378; 1908, 316; 1909, 286; 1910, 316; 1911, 28; 1913, 23; 1935–6, 232; Ob 25-letnici Pedag. društva v Krškem. 1911, 67 (s sliko); DS 1912, 274; J 1932, št. 220 (s sliko); 1936, št. 56 (s sliko); PV 1932, 236; 1936, 152 (s sliko); UT 1932, št. 7; 1936, št. 32; -nč, P 1935–6, 233–4; Kron 1936, 77 (s sliko); E. Bojc, PZ 1936, 167–70; S 1936, št. 57; SU 1936, 118. Svk.

Savnik, Roman: Stiasny, Ljudevit (1862–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi612809/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine