Slovenski biografski leksikon

Stelin (Stellini) Jakob, filozof in pedagog, r. 18. jul. 1688 v Gorenjem Trbilju (obč. Srenje v Beneški Sji), Slovencema Kocjanu in Marjeti r. Dugar, u. 17. marca 1770 v Padovi. Šolal se je v Čedadu, potem v Benetkah učil pesništvo in govorništvo v »kolegiju za mladeniče plem. stanu«. L. 1739 ga je beneški senat imenoval za prof. moralne filoz. na univ. v Padovi, kjer je deloval do smrti. — S., znan po svojem enciklopedičnem znanju, se je bavil zlasti z moralnofiloz. in s pedag. vprašanji. Spisal je mdr.: Specimen de ortu et progressu morum. Venezia 1740 (italij. prevod Milano 1806; Bassano 1816 (Algarotti primerja to delo glede pomembnosti z razpravo Descartes, Discours de la Méthode iz l. 1637); Oratio ad ethicam tradendam. Padova 1755; Observationes quatuor. Padova 1764; Opera omnia. Padova 1778–9, vol. 4; Opere varie, vol. 6, Padova 1781–4: prispevki k fiziki, aritmetiki, geometriji, filologiji; izvirna in prevedena poezija v italij., lat. in gršč.; obsežna univ. predavanja iz etike. — Za tedanjo dobo je pomembna S-ova metoda pri obravnavanju etičnih problemov: S. ni iskal povezave etike z metafiziko, pač pa sorodnost med fizikalnim svetom in svetom človeš. doživljanja. Izhaja iz izkustva, čeravno svari pred pretiranim izkustvom, ki lahko ugotavlja le posamezen primer in zaporedje primerov, ne pa zakonitosti, izvirajoče iz izkustvenega gradiva. Svojo, za znanstveno obravnavanje moralne filoz. uspešno metodo, je primerjal Newtonovi: iz že znanih, v praksi potrjenih zakonov, izvaja posledice. — Osnova etike je S-u psihologija človeš. duševnih sposobnosti: umskih, čustvenih, stremljenjskih, vsaka s svojim razvojem in svojo mejo. Njihov harmoničen razvoj je osn. pogoj za človekovo normalno delovanje. S. je navezal na Aristotelov zahtevek po pravi meri, zlati sredini; táko ravnotežje je bistvo človeške vrline, pogoj sreči, ki je cilj človekovega udejstvovanja. — Poudarjal je tudi socialni značaj etičnosti: družba mu ni produkt dogovora, večna ustanova, marveč delo narave. — V S-ovih nazorih so zametki, odkrivajoči nova obzorja (Giovanni Battista Vico): z njimi si je pridobil mnogo somišljenikov, izzival pa tudi ostre polemike. — Prim.: A. Podrecca (Podreka), Della patria di Jacopo Stellini e del suo sistemo morale, Memoria, Padova 1871 (samo tu točno po urad. listinah ugotovljena r. kraj in datum); Enciclopedia italiana di scienze, lettere ed arti. Roma 1937; Matajur 1951, 1–30; 1970, št. 5 (s sliko in sliko r. vasi); Giuseppe Marchetti, Il Friuli, Uomini e tempi. Udine 1959, 436–41 (s sliko na str. 437 in sliko dela na str. 439, 440). Sdk.

Sodnik, Alma: Stelin, Jakob (1688–1770). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608955/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine