Slovenski biografski leksikon

Starè Egon, organizator, gospodarstvenik in publicist, r. 4. marca 1882 v Lj. sodn. adjunktu Ferdinandu (gl. zg. št. 6) in Mariji r. Kališnik, u. 30. jun. 1959 v Trstu. Po osn. šoli v Kranju (1888–92) je obiskoval Viš. gimn. v Lj. (1892–900; mat. 1900), nato pod vplivom strica zgodovinarja Josipa S-ta (gl. čl.) študiral pravo na češ. univ. v Pragi (1900–6; prom. 1906). Tu je odslužil enoletni vojaški rok in končal 1908 enolet. abitur. tečaj na Trg. akad. Od srede 1908 je delal v Trstu pri odvet. O. Rybařu (SBL III, 178–9), od 12. jun. 1914–28 bil samostojen odvetnik. Ko so mu 1928 drugič zavrnili prošnjo za italij. državljanstvo, se je preselil s pisarno v Lj. Poleti 1942 je bil do italij. kapitulacije zaprt, nato se preselil v Trst, vendar ne kot odvetnik; 1945 se je vrnil v Lj., sredi 1948 odšel v Trst.

S. je že v Pragi delal v akad. društvih, govoril (1901, 1903) na visokošol. manifestacijah za ustanovitev slov. univ. v Lj. V Trstu je bil predsed. (1911–4) Slavenske čitalnice in izdajal Društv. vestnik (1911–4, po nekaj št.), v E 1910–4 pa objavljal svoja predavanja iz češ. kult. zgod. Najbolj se je razmahnil v Lj. Bil je v Jsl-čsl ligi odbornik (od 8. maja 1930), drugi podpredsednik (od 27. maja 1931), dejanski voditelj (zač. 1932) vsega dela (predsed. Pustoslemšek, SBL II, 601 sl., zaposlen drugje), poslevodeči podpredsed. (od 22. apr. 1932), predsed. (23. apr. 1934–41). Poživil je delo v Lj., pobudil podružnice v Bgdu, Zgbu in v več slov. in jsl krajih. L. 1932 je vodil Izvršni odbor Jsl-čsl lig v Sji (zveza slov. lig), kot njen zastopnik je bil 1933 tudi v jsl zvezi lig v Bgdu. Dosegel je povezavo med ligami v ČSR, zlasti v Pragi, in jsl ligami. — Pod S-tovim vodstvom je bila lj. Liga od vseh najmočnejša, najdelavnejša: prirejala je turist., polit., gospodar. in kult. predavanja domačinov in gostov; organizirala proslave (drž. praznikov, spominskih dni), sprejeme, koncerte, razstave; pomnožila češ. jezikov. tečaje za odrasle in srednješolce; podpirala medsebojni tujski promet; zamenjavala. publikacije in filme; prevajala knjige; pobudila kult. konvencije med Jslo in ČSR; pomnožila gospodar. sodelovanje. — Akademska podružnica lj. Lige je izdajala list SS (1935–6); pobudila v Lj. veliko razstavo češ. in slovaške knjige (kot Masarykova knjižnica postala jedro poznejši mest. Slovanski knjižnici). Na S-tovo pobudo je izdala Letna poročila 1934/5 do 1937/8 (Zgod. petnajstletnega obstoja Jsl-čsl lige v Lj., ib. 1936/7). S. sam je govoril v 9 češ. in slovaš. mestih o stikih med ČSR in Jslo; slike slov. krajev so povečale tujski promet iz ČSR. Dne 25. febr. 1938 je predaval o ogroženi ČSR v Lj. in 40 slov. krajih.

Kot gospodarstvenik je bil S. pred 1. svet. vojno in po njej soudeležen pri nekaterih industr. in bančnih podjetjih: upravni svetnik, član uprav. sveta Prve hrv. štedionice v Zgbu in Lj.; podpredsed. nadzor. odb. Oceanie; 1917 soustanovitelj slov. deln. brodar. podjetja Oceania (slov. in dalmat. kapital), ki se je 1923 preselila Jslo na Sušak).

Pisal je o potrebi slov. univ. v Lj. (SN, S 1900–14; Vseučil. zbornik; več osred. in pokraj. češ. listov) in propagandne ter informativne članke (J, Jsl, TL, Lloyd-Zgb, Naše more, SN; Čsl-jsl revija, Národní politika — Praga, Národní listy — Praga). Kot brošuri sta izšli: Poizkus synthese svetovne gospodar. krize. 1934 (ponat. iz TL 1932, št. 24–8); Naši gospodarski odnošaji s češkoslovaško. 1936. — Sodeloval je v Pravnem vestniku (Trst, 1922–7) in SP. – Prim.: V. Burian, Slovinci na universitě Karlově, Slovan. přehled 1949, 143, 144, 147; Vseučiliški zbornik. 1902, 245, 253; Spominski almanah; Zgodovina slov. univ. Lj. 1929, 100, 112, 125; RazstSN, št. 346; v članku citirana Letna poročila lige v Lj.; Kron 1935, 324. Smj.

Smolej, Viktor: Starè, Egon (1882–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi603897/#slovenski-biografski-leksikon (17. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine