Slovenski biografski leksikon

Srebrnič Jože, kmet, politik, nar. heroj, r. 28. febr. 1884 v Solkanu mizarju Francu, utonil 11. jul. 1944 v Soči med Kanalom in Anhovem. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju, gimn. v Gor. (mat. 1905), nato odslužil vojaš. rok v Gor. (1906), na orožnih vajah 1907 pa se iz polit. razlogov odpovedal častn. činu. L. 1908 se je vpisal na pravno fak. v Gradcu, a zaradi pomanjkanja in bolezni moral prenehati s študijem. Vrnil se je v Solkan, se oprijel mizarstva, kasneje kmetijstva, posebno sadjarstva. Še kot srednješolec se je navzel socialist. idej in prišel zato v konflikt s šol. oblastjo. L. 1907 se je včlanil v Socialnodem. stranko in Solkansko delav. izobraž. društvo ter se odtlej aktivno udeleževal polit. in kult. življenja gor. Slovencev. L. 1912 je delegat IV. gor. dež. konference JSDS (poleg dr. H. Tume edini vidni social. demokrat, ki se je pred 1914 ukvarjal s kmečkim vprašanjem in praktično delal med kmeti), na V. konferenci (11. maj 1913 v Podgori) pa o tem referira in zagovarja potrebo, da se JSDS intenzivneje bavi z agrar. vprašanji, organizira kmete zlasti gospodarsko, skrbi za polit. in strok. pouk kmečkega prebivalstva in začne izdajati zanj poseben tednik; S-eve predloge je konferenca le deloma osvojila. V prvi svet. vojni se S. s skupino somišljenikov prostovoljno poda v rusko ujetništvo; po febr. revol. se pridruži boljševikom in se aktivno udeleži oktobrske; je eden ustanoviteljev jsl sekcije KP(b) Rusije in pridobiva zanjo pristaše.

Marca 1919 se kot prepričan komunist vrne v Trst in Solkan, obnovi razdejani dom, vrt, sadovnjak in vinograd; ustanavlja krajevne organizacije Socialist. stranke Italije (SSI), vanjo vnaša leninistične ideje. Po Goriškem zelo uspešno širi v Trstu od febr. 1920 izhajajoče komunist. glasilo Delo, vanj piše članke, dopise; ustanavlja podružnice Ljud. odra s pev. zbori, dramat. in drugimi krožki, potujoče knjižnice in čitalnice; organizira močne kmečke zadruge, ki so mogle bojkotirati mest. tržnice v Gor. (jul. 1920). Na vseh strankinih konferencah Julij. krajine je zastopal politiko Komunist. internacionale. Na sestanku (Trst, 1. jan. 1921) komunist. frakcij za Julij. krajino znotraj SSI je bil izvoljen v dež. izv. odbor za Julij. krajino, ki je malo časa zagovarjal bojkot mešč. parlamentar. volitvam in ustanovam. Po ustanovitvi KPI (jan. 1921) se vse organizacije SSI s slov. večino tudi po S-evi zaslugi vključijo vanjo. S. je postal »eden voditeljev komunist. gibanja v Julij. krajini, in sicer eden izredno ljubljenih voditeljev« (Iv. Regent). L. 1921 je član okrož. odbora za Goriško, maja pri parlamentarnih volitvah kandidira na komunist. listi za poslanca v gor. okrožju. Febr. 1922 (II. dež. kongres KPI za Julij. krajino) kot poročevalec nasprotuje strankinim tezam v agrar. vprašanju glede odnosa do fevdal. zemljišč in se upira birokratizaciji v strankini organizaciji. Ko je jan. 1922 pri občin. volitvah v številnih slov. občinah zmagala KP in bil v Solkanu izvoljen komunist. župan Anton Poberaj, je bil S. tam podžupan do razpusta občin. sveta (1923); postal je tudi član ileg. komiteja KPI za Jul. krajino. Pri volitvah 1924 je bil kot prvi slov. komunist. poslanec v Julij. krajini izvoljen v rim. parlament in odslej pod stalnim polic. nadzorstvom. L. 1925 je organiziral 42 kmečkih družin za izselitev v ZSSR (Krim), kar je oblast preprečila. Kot poslanec se je S. zavzemal za socialne in narod. koristi Slov., v Primorju pa organiziral odpor zoper fašizem.

Jeseni 1926 je bil S. z drugimi komunist. poslanci aretiran in 5 let konfiniran (Lipari, Ustica), po vrnitvi v Solkan sept. 1932 vnovič zaprt in konfiniran do apr. 1939; 9. sept. prestopi ilegalno drž. mejo in se zateče v Lj. z obsežnim, med konfinacijo spisanim delom o naselitvi, življenju in gospodar. razvoju primor. Slovencev, ki pa je tu brez sledu izginilo. L. 1940 jsl oblasti aretirajo S-a, izročijo Italiji; bil je 2 leti zaprt v Postojni, Trstu in Gor., 6. jan. 1942 konfiniran (Ventotene), ob zavez. invaziji na Sicilijo pa preseljen v taborišče Renicci. Po zlomu fašizma se S. vrne peš domov, kjer živi kot ilegalec; okt. 1943 odide na sedež štaba IX. korpusa NOV in POS. Od tedaj gradi ljud. oblast na Primorskem, piše v Primor. KmG predvsem o kmečkem gospodarstvu v osvobojenih krajih. Postal je član Oblast. komiteja KPS za Primorsko, član PO OF za Primorsko in referent za kmetijstvo v Narodnoosvobod. svetu za Primorsko. S Fr. Bevkom (SBL I, 36) in dr. A. Baeblerjem se je 19.–20. febr. 1944 udeležil I. zasedanja SNOS v Črnomlju in bil izvoljen za njegovega člana za gor. okrožje. Agitiral je za volitve v NOO na Kanalskem, Idrijskem, Vipavskem in v Brdih; na povratku je pri prehodu čez naraslo Sočo utonil (pok. na Prelesju pri Plavah, po osvoboditvi prenesen v Solkan). Na njegovem domu v Solkanu so vzidali spomin. ploščo (napis: Iz ljudstva je izšel, ljudstvu se je žrtvoval, za ljudstvo je padel, v ljudstvu živi); 1953 so ga odlikovali z redom nar. heroja; po njem se imenuje glavni trg v Solkanu; na kraju smrti stoji spomenik. – S. je bil razgledan komunist in politik. »Z njim je Primorska izgubila starega, izkušenega borca za social. pravice, človeka čistega značaja in velikega poštenja« (Fr. Bevk).

S. je med drugim objavil: referat na V. gor. dež. konferenci JSDS (Zgod. arhiv KPJ V, 271–3); Sovjeti (Delo, Trst, 1920, št. 4); Kmečke zadruge ali kmečke komune (ib., št. 9, 10, 12, 13; podpis: J. Sr.); O agrarnih tezah (ib. 1922, št. 122; podpis: Ruski); Kako mi kmetje podpremo osvobodilno fronto (Primorski Kmečki glas za leto 1944, št. 1); Kaj nam je dala nova narodna oblast (ib., št. 2); Primorski poslanci na zasedanju prvega slov. parlamenta (ib., št. 3); Na volitve! Naše nove občine (oboje ib., št. 4); Kako bomo volili? ib., št. 5). – Prim.: Tuma 437 (op. urednika D. Kermavnerja); Zbornik dokumentov in podatkov o narod.-osvobodilni vojni jsl narodov VI, 7. zv., 44; Goriški, Njiva 1939–40 (Buenos Aires), 208–9; F. Lodur (Iv. Rudolf), Bazovica (Kairo) 1944, št. 133; Vilfan Joža, LdP 1944, št. 17; Iv. Regent, Jože Srebrnič – junaški bojevnik za bratstvo med narodi. 1946, 1–16 (s slikami), italij. prevod Gorizia 1946; isti, LdP 1947, št. 90 (s sliko); št. 222; M. Samsa, PDk 1950, št. 150 (s sliko); Fr. Bevk, Borec 1951, št. 4, 124–7; SPor 1951, št. 148 (s sliko); G(rosar) V(ladko), LdP 1952, št. 29; Fr. Bevk, Borec 1953, št. 8; št. 12 (s sl.); Al. Markovič-Zvonko, Delo, Trst 1953, št. 252; Partizanski dnevnik 1953, št. 13; a. b., PDk 1953, št. 104; SlovJ 1953, št. 36 (s sliko); Mirko, Soča 1953, št. 315 (s sliko); Regent Ivan, Jadranski koledar (Trst) 1954, 62–3; D(robeš) M(arjan), LdP-Borba 1954, št. 166; I. Očak, Oktjabrskaja revolucija i zarubežnyje slavjanskije narody. Moskva 1957, 297; A. O., PDk 1957, št. 90; Mirko Tomažič, Primorske Novice 1957, št. 29; Br. Marušič, ib. 1959, št. 9; Zbornik nar. heroja Jsle 1957, 723–4 (s sliko); Kurirček 1961–2, št. 9; SlovJ 1961, št. 27–8, 29; Delo 1964, št. 188 (s sliko). Kpč.

Klopčič, France: Srebrnič, Jože (1884–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi599084/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine