Slovenski biografski leksikon

Spinčič Ivo, arhitekt, r. 10. jan. 1903 v Pobrih pri Kastvu (Istra) trgovcu Dinku in Antoniji r. Drufovka, živi v Lj. Osn. šolo in niž. gimn. (1913–7) je obiskoval v Gor. in Lj., 1918–22 pa TSŠ v Lj. Arhitekturo je študiral na AUU na Dunaju (spec. šola P. Behrensa), kjer je 1925 dipl. L. 1925–6 je bil S. prof. na TSŠ v Lj., 1927–45 mest. arhitekt, 1945–9 direktor Projekt. biroja MLO, 1949–51 glavni inž. pri Direkciji voj. gradjev. v Bgdu in upravnik njenih gradbišč v Zemunu; 1951–3 pri filmu arhitekt-scenograf, odslej v svobod. poklicu kot arhitekt in oblikovalec predmetov uporabne umetnosti. Ustanovil je Društvo likov. umetnikov uporabne umetnosti, bil njegov dolgoletni predsednik in podpreds. Saveza likov. umetnika primenjene umetnosti Jsle, l. 1957 v Milanu (XI. Triennale) gener. komisar.

Arhitektonska dela. Družinske hiše: v Mrbu 1929, Ribnici 1933, Podpeči pri Lj. 1935, na Sušaku 1937; stanov. naselje in uprav. zgradba carinarnice v Lj. 1929, kinodvorana na Viču-Lj. po 1943; obnova planin. doma na Komni 1948–9, uprav. zgradbe Nar. banke v Novi Gor. in Trbovljah 1958, Kočevju 1959; menjalnica Nar. banke v Škofijah pri Trstu in depandansa hotela Zlatorog v Bohinju 1960, festival. dvorana na Bledu 1961; hotel v Bovcu 1963. – Notranja oprema: Mest. muzej v Lj. 1937, nočni lokal hotela Bellevue v Lj. 1958, hotelske sobe za depandanso Zlatorog v Bohinju in kinodvorano na Viču. – Spomeniki: dr. Šlajmerja v Lj. (z Zd. Kalinom) 1937, plošča Lundru in Adamiču v Lj. 1938, spomenik NOB v Sežani (z A. Kogovškom) 1955. – Za gledališko sceno: Hlapec Jernej, Dva bregova 1929–30, Lope de Vega, Premeteno dekle (Mest. gled.) 1952, inscenacija. Hamleta na Reki 1952, Slovo od mladosti 1952–3; – za film: Jara gospoda 1952, Dolina miru 1956, Kala 1957.

S. je opremil celotno izdajo knjiž. zbirke in revije MP, Mladine, Kron 1934, 1935. Napisal je (z J. Mesarjem) knjigo Stanovanje. Lj. 1931 in članek Urbanistična načela za direktivni načrt Ljubljane (Kron 1953, 203–4). Razstavljal je: v Londonu 1923 (Behrensova šola); Lj. 1926 (s Črnigojem, Kregarjem, dijaki TSŠ), 1954, 1958 (Jp, Društvo likov. umet. uporabne umetnosti); Budimpešti 1930 (mednar. razst. arhitektov); Varšavi, Kijevu, Bukarešti, Sofiji, Budimpešti 1959 (Jsl uporabna umetnost). – S. je moderno usmerjen učenec Behrensove šole, vendar ne v izraziti ekspres. smeri. Teži k funkcionalni arhitekturi in smotrnemu oblikovanju. Zagovarja mnenje, da je treba po industriji prevzeta sredstva oblikovati, opustiti pa obrtniške značilnosti. Slikarske, plastične in arhitektonske vrednote so mu nedeljiva celota, ki naj postane osnova za arhitektonsko povezano likovno doživetje. – Prim.: Behrens P., Sein Werk 1909 bis zur Gegenwart. Essen 1928; Arhitektura 1931–4; J. Ž., MP 1932–3, 353–6; Umetnost 1937–8, 26–7, 44–7; Spominska knjiga 1888–938, 142; SPor 1952, št. 61; 1953, št. 56; Arhitekt 1953; št. 8, 10; Ekran 66, 545. Mšč.

Mušič, Marjan: Spinčič, Ivo (1903–1985). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi597371/#slovenski-biografski-leksikon (20. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine