Spazzapan, Luigi (1889–1958)

Spazzapan (Spacapan, Špacapan) Luigi, Luis, Lojze, slikar, (slov. rod S-ov se je preselil iz Italije v Miren, S-ova družina izhaja iz Ozeljana pri Šempasu), r. 18. apr. 1889 v Gradiški ob Soči pazniku gor. zaporov Gustavu in Josipini r. Mervič, u. 18. febr. 1958 v Torinu (Ital.). Končal je v Gor. TSŠ, nato odšel na Dunaj, kjer je po prvič neuspelem sprejemnem izpitu na AUU študiral 1911–3. L. 1914 je bil kot praporščak vpoklican v hrv. polk v okolico Reke, 1915 odšel v Karpate, jun. zbolel in bil za vojsko nesposoben, poslan v Gradec na okrevanje. Na lastno prošnjo (8. sept.) se je vrnil k polku, odšel na rusko fronto; dasi so ga 1916 pri izvidnem prodiranju obkolili Rusi, se je S. s 30 vojaki prebil k svoji enoti; 7. jun. so ga ujeli pri Togoriki na reki Ikvi (SSSR), 8. jul. 1918 je z 2 tovarišema pobegnil, prispel 12. marca v Voronež, kjer ga je zajela Rdeča straža; 20. maja je z lažnimi, od danskega konzulata izdanimi dokumenti pobegnil, 29. maja se je prek Nem. Orše vrnil v Sjo; da bi se umaknil pozivu na ital. fronto, se je 2 dni skrival v neki kraški jami in si tu nakopal pljučno bolezen. Italijani so ga zaprli, poslali v vojno bolnišnico v Toggio, kjer je bil tolmač avstr. ujetnikom. L. 1921 je učil matem. in geom. na sred. šoli v Idriji, od 1923 se je posvetil samo slikarstvu. Konec pomladi 1928 se je na pobudo arh. Cuzzija preselil v Torino in sprva stanoval pri znancih in slikarjih, po srečanju 1932 s svojo življ. družico Ginio tu zaživel in se vrasel s svojim delom v ital. okolje. L. 1943 je S-u ob bombnem napadu zgorela delavnica na Corso Giulio Cesare; gostoval je pri družini pl. Villa v Pineroli, po vrnitvi 1945 v Torino si je ponovno uredil dom in delavnico, 1952 potoval v Pariz, poučeval krajši čas na Umetn. šoli v Modeni in bil slednjič od 1956 prof. za risanje na Umetn. sred. šoli v Torinu.

Delo do l. 1928: na dom. tleh, dokončno se posveti samo umetnosti. Sodeluje na razstavah kluba Mladih, opremlja in ilustrira mdr. izdaje Gor. Matice, zlasti knjige Fr. Bevka (SBL I, 36; Rablji 1923, Krvavi jezdeci 1927–8); I. Preglja (SBL II, 481–6; Tolminci 1928); Jadranske almanahe (1924–7) ipd. Približa se skupini futuristov v tedanji Jul. Benečiji, ki jo vodi Karnelič, sodeluje z barvnimi kipi na 1. futurist. razstavi v Padovi, goji prijateljstvo z V. Pilonom (SBL II, 339), I. Čargom, M. Kogojem (SBL I, 489), Delnerjem in Fr. Tratnikom, arh. Cuzzijem in Gyro, ing. Brunnerjem, futurist. pesnikom Poccarinijem, ob večerih se udeležuje sestankov v kavarni Corso v Gor., kjer pretresajo nova gibanja v umetnosti, o katerih poroča V. Pilon, ki je bil edini izmed njih v Parizu. Včasih obišče S. Accademio degli nudi, ki jo vodi Oskar Brunner, 1925 izdela manifest za razstavo lovskega krožka v Gor. in dobi v Parizu srebrno medaljo za sodelovanje v ital. odd. na Exposition Internat. des Arts Décoratifs za vzorce stenskih okraskov in tkanin; 1927 riše napis za spomenik podporočniku Luhzu v Kanalu ob Soči.

Po prihodu v Torino opremi 1928 veliko nar. razstavo v Kemičnem paviljonu; Ortelli, ki slika nasl. strani za Illustrazione del Popolo, mu 1929 priskrbi nekaj dela pri tem časopis. podjetju; S. izdeluje dekoracije za filmska podj. Pittaluga, riše in poslikuje tkanine za Teatro della Moda; risbe, ki jih predloži za Promotrice, S-u zavrnejo. Prvič objavi nekaj risb v Gazzetti del Popolo ob izletu tega uredništva in šele 1938 postane njegov stalni sodelavec. Objavi manifest v obliki lepljenke za I. razst. Skupine šestih v Galeriji Guglielmi; prijateljsko se druži s slikarjem Ed. Periscom, pisateljema Ciuffom in Garriffom, zbliža se z umetniki v torinskem klubu Selvaggio in ob zavzetem delu doživi visoka priznanja.

S. je slikal pokrajine (v posebni osvetljavi), portrete, cirkuško življenje, lovske prizore, tihožitja, živali v najrazličnejših tehnikah in slogih, ki so se pojavili po futurizmu in kubizmu, vendar se ni popolnoma podredil nobenemu izmed njih. Več njegovih del je hkrati slika in risba. Ker je izšel iz krasilnega slikarstva, je tudi gojil čisto, neopisno slikarstvo, ki ga je privedlo do informela. Dasi se je S. odločil, da postane ital. umetnik, tega ni nikdar prebolel. Njegova dela, danes v največjih javnih in zasebnih zbirkah moderne umetnosti, so vedno bolj iskana, njihova vrednost raste; Italijani štejejo S-a za svojega največjega slikarja zadnjih desetletij.

Razstave v razdobju do 1928: 1924 Lj. in Mrb s klubom Mladih; Gor., I. razst. lepih umetnosti; Praga, apr., 5 risb na avantgard. razst.; Hodonín, Slov. razst.; 1926 Lj. sept., Umetn. razst.; Mrb, s klubom Mladih; 1927 Praga, Slov. mod. slikarstvo; 1928 Lj., Jp, Slov. mod. umetnost 1918–28; z Umetn. matico na velesejmu; VI. razst. kluba Mladih; Gor., Jesenska razst.; 1927 Trst, I. razst. sindik. lepih umetn. Razdobje 1928–58: samostojne: 1934 Gor.; 1935 Rim, II. Quadriennale (samost. soba); 1936 Torino, v prostorih društva Pro cultura feminile; 1939 Pariz, Galer. Alex Alberto; 1941 Torino, retrospekt., 117 del v Gal. del Arte della Gazz. del Popolo; 1947 Milano, Gal. L'Annunciata; 1954 Benetke, Biennale (samost. soba); Rim, Quadriennale (samost. soba); 1960 Rim, posmrtna razst., Quadriennale; 1963 Torino, ob 5-letnici smrti, 177 del v Museo Civico. Skupinske razst.: 1931 Torino, Gal. Codebo; 1932 Milano, risbe in lavirane risbe, Gal. Il Milione; Pariz, Gal. La Jeune Europe; 1948, Gal. La Bussola; 1950 Benetke, Biennale; 1951 Franc.-Italija; 1955 Sao Paolo, Biennale, risbe; Nagrade: 1946 mesta Torino, za slikarstvo in kiparstvo; 1954 Saviat za sliko Maček; 1953 v La Spezia I. nagr. za grafiko, nagr. Golfo della Spezia; 1957 mesta Torino, za slikanje; idr. — Prim.: F. Mesesnel, J 1924, št. 43, 93, 98, 122; F. Stelè, S 1924, št. 64; ZUZ 1924, 1927; V. Bartol, PDk 1950, št. 69; isti, Razgl 1950, 234; F. Mesesnel, Umetnost in kritika. 1953, 240; Z. Jelinčič, PDk 1958, št. 48; B. Pogačnik, SPor 1958, št. 45 (s sliko); Novi list 1959, št. 193 (s sliko); F. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 97, 98, 100, 124 sl.; Fr. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. 1961, 82, 107; Lik. revija 1963, št. 4–6 (M. Juteršek, L. Menaše, V. Pilon); Libri e riviste d'Italia. 1964, 480; V. Pilon, Na robu. 1965, 14, 15, 60–3 sl. — Reprodukcije: M 1922, 272, 283; Jadr. almanah 1923, 160; 1924, 97; Tank 1927; E. Perisco, Casabella, Milano 1932, ponat. v Scritti critici e polemici. Milano 1947; E. Zanzi, Katalog samost. razst. Torino 1941; L. Venturi, Monografija I. Torino 1946; II. Roma 1960; L. Carluccio, Katalog beneškega Biennala 1954; M. Tapié, Notizie 5, Torino IV. 1958, ponat. v prospektu razst. Rim, Gal. Pagliani I. 1959; Jetta Donegà, L. S., Le presenze della Galler. Blu, Milano 1959; F. Belonzi, Katalog VIII. Quadriennale v Nazionale d'Arte di Roma, 1959; L. Carluccio, Katalog razst. Torino 1959; isti, katalog razst. v Bologni 1959; isti, katalog razst. v Ivrei 1960; Katalog posmrtne razst. v Gall. Civica d'Arte Moderna, Torino 1963 (s seznamom del, razstav in nagrad, monografija). Zdč.

SPAZZAPAN (ŠPACAPAN, SPACAPAN) Lojze (Luigi, Luiž), slikar in karikaturist, r. 18. apr. 1889 v Gradišču ob Soči, u. 18. febr. 1958 v Turinu. Oče Just (prišel v Gradišče za paznika kaznilnice), mati Jožefa Mervič iz Šempasa. Osn. š. obiskoval v Gradišču (1896–1900). Ko je bil oče 1902 premeščen v Gor., se je druž. tja preselila. S. je obiskoval tehniško sr. š. v Gor. Od 1911–13 na Dunaju, kjer je večkrat poskusil sprejemni izpit za Akad. upodabljajočih umet. Leta 1914 so ga kot praporščaka vpoklicali v hrv. polk v okol. Reke. 1915 je odšel v Karpate, kjer je jun. zbolel in bil poslan v Gradec na okrevanje. Na lastno željo se je spet pridružil polku in odšel na rusko fronto. 7. jun. 1916 so ga Rusi ujeli pri Togoriki na reki Ikvi. Iz taborišča Kerensk je 1918 zbežal, a v Voronežu so ga Rusi spet ujeli. S ponarejenimi dokumenti, ki mu jih je preskrbel danski konzul, je spet pobegnil in se preko Nemške Orše vrnil domov; da bi se izognil vpoklicu v it. vojsko, se je dva dni skrival v neki kraški jami in zbolel na pljučih. It. vojaki so ga ujeli, zaprli in poslali v vojno bolnišnico v Taggio, kjer je delal kot prevajalec pri avstr. ujetnikih. Po zlomu A.-O. se je nekaj časa mudil v Lj., kjer je upal na mesto gledal. scenografa. Od 1921 do 1923 je bil prof. mat., geom. in ris. na realki v Idriji (nasledil je A. Bucika). Med njegovimi učenci je bil tudi slikar M. Bambič. 1923 je S. opustil poučevanje, prišel v Gor. in se posvetil izključno slikarstvu. Povezal se je s slik. Pilonom in Tratnikom, sklad. M. Kogojem in se z njimi in drugimi slov. prijatelji sestajal in načrtoval v kavarni Adriatico na Travniku in Aurori na Kornu. Približal se je skupini futuristov, ki so se zbirali okrog Carmelicha, in se udeležil z živo pobarvanimi plastikami I. razst. futuristov v Padovi. Z arh. Gyro in Cuzzijem, z inž. Brunnerjem in Gentilijem, s fut. pesnikom S. Pocarinijem in slikarji Bolaffiom ter Del Nerijem je razpravljal o slikarskih problemih v kavarnah Venezia in Corso. S. je nekaj časa obiskoval tudi š. akta, ki jo je organiziral O. Brunner. Ko je 1. jul. 1922 začel v Gor. izhajati list Čuk na pal'ci, je tudi S. nekaj časa pri njem sodeloval z risbami. F. Kralj je S. pritegnil v svoj Klub mladih upodabljajočih oz. oblikujočih umetnikov. Do svojega odhoda v Turin 1928 je S. veliko sodeloval predvsem z Gor. Matico in opremil več revij, zbornikov in knjig (npr. Luč, Mladiko, Bevkove Rablje 1923 in Krvave jezdece 1927, Jadranski almanah 1924, Pregljeve Tolmince 1928). Njegova je tudi oprema naslovne strani it. rev. Squille Isontine (od 1. št. dec. 1925 do avg. 1926). 1923 se je udeležil razst. avantgarde v Pragi in I. umetn. razst. v Gor. (ki jo je pripravil A. Morassi). 1925 je pripravil plakat za razst. lovskega društva v Gor. in prejel srebrno odličje na Exposition Internationale des Arts Decoratifs v Parizu za vzorce zidne in tekstilne dekoracije. 1927 je sodeloval pri osnutku za spomenik podporočniku Luhru v Kanalu ob Soči in se s kiparskim portretom V. Pilona udeležil umetn. razst. v Trstu. - 1928 se je na prigovarjanje arh. Paganija in Cuzzija preselil v Turin. Tu pa so mu kot antifaš. odvzeli potni list in onemogočili izvedbo dekorativnih del, ki mu jih je preskrbel Cuzzi. Do propada faš. je ostala njegova umetniška dejavnost v zatišju. Preživljal se je kot dekorater filmskega podjetja Pittalunga, z risanjem in poslikavanjem tkanin za Teatro della Moda, napravil nekaj risb za Illustrazione del Popolo in La Gazzetta del Popolo. Spoznal je slikarje, ki so pozneje ustanovili Gruppo dei Sei, in se prijateljsko povezal z Edoardom Persicom in pisateljema Ciuffom in Gariffom. Približal se je skupini Selvaggio (Mucci, Zeglio, Cremona) in pripravil plakat za njihovo prvo razst. v gal. Guglielmi. 1932 je spoznal svojo družico Ginio S. in ponovno razstavljal v Parizu. 1938 se je redno zaposlil kot risar pri La Gazzetta del Popolo in Illustrazione del Popolo. 1943 mu je zračni bombni napad uničil atelje na Corso Giulio Cesare in s tem veliko število del. Nekaj časa je stanoval pri družini Villa v Pinerolu. 1945 se je vrnil v Turin in si spet uredil dom in atelje. 1953 je spet potoval v Pariz, 1954 začel poučevati na Istituto statale d'arte A. Venturi v Modeni, 1956 pa postal prof. risanja na umetn. liceju v Turinu. 1958 je nenadoma umrl v svojem ateljeju. - S. je ostal samosvoj slikar in se s svojim impulzivnim značajem ni nikoli podrejal trenutnim umetn. tokovom. Bil je odličen risar in karikaturist. V njegovih delih se prepletajo ekspresionizem, kubizem, futurizem, geometrične forme, spomini na impresionizem, abstrakcija, informel. Motivika S-ovih del je raznolika: slikal je portrete, akte, pokrajine, živali, tihožitja, cirkuške, gledališke in svetniške figure ter uporabljal različne slikarske tehnike. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom. Italijani ga prištevajo med svoje največje umetnike tega stol. S. se je odtujil slov. okolju in se vključil v it. prostor, a tega ni mogel nikoli preboleti. Njegova dela se hranijo v velikih svetovnih gal. in muzejih ter zasebnih zbirkah predvsem v it. mestih. V turinski Gal. moderne umetn. mu je posvečena posebna soba, v Gradišču ob Soči pa je po njem poimenovana Gal. sodobne umetn. Za svoje delo je S. prejel več nagrad: srebrno odličje v Parizu 1925; I. nagrada na Mostra nazionale del Tessile v Rimu 1928; nagr. mesta Turin za slik. in kip. 1946; nagr. Golfo della Spezia; I. nagr. za graf. v La Spezia 1953; nagr. Saviat 1954; nagr. mesta Turin 1957 itd. - Razstave: 1924 v Lj. in Mrbu na V. in IV. razst. Kluba mladih; 1924 v Gor. na I. umetn. razst.; v Pragi na razst. avantgarde; 1924 v Hodonínu na Slov. razst.; 1926 IV Esposizione d'arte delle Tre Venezie, Padova; 1926 Umetn. razst. v Lj.; 1926 s Klubom mladih v Mrbu; 1927 v Pragi na razst. Slov. mod. slikarstva 1918–28; 1927 s plastikami in risbami na Mostra autunnale d'arte v Gor.; 1927 s kiparskim portretom V. Pilona na Mostra sindacale d'arte v paviljonu Ljudskega vrta v Trstu; z Umetn. matico na velesejmu v Lj.; 1929 na I. Esposizione sindacale LXXXVII della Società Promotrice di Belle Arti v Turinu; 1921 v gal. Milione v Milanu; 1931 v gal. Jeune Europe v Parizu; 1932 (sam. razst.) v gal. Codebo v Turinu; 1933 V Esposizione del Sindacato regionale Belle Arti, Turin; 1934: sam. razst. v Gor.; razst. v Turinu; 1934–35 (nov.-jan.) XXXV Esp. della Società Amici dell'Arte v Turinu; 1935: VII Esp. del Sindacato interprovinciale Belle Arti, Turin; L'art italienne du XX siècle, Jeu de Paume, Pariz; 1936: Esp. del Sind. Belle Arti, Turin; sam. razst., Turin; 1937: IX Esp. del sind. Belle Arti, Turin; II Mostra del sind. Belle Arti, Palazzina Spagnola, Neapelj; razst. mod. it. umetn., Berlin; 1938: I Mostra provinciale del sindacato, Turin; X Esp. del Sind. Belle Arti, Turin; XIX Mostra della Galleria Roma con gli artisti piemontesi, Galleria Roma, Rim; 1939: razst. risb in gvašev v gal. Alberti v Parizu; XI Esp. del sind. interprovinciale Belle Arti, Turin; Mostra di vedute torinesi »Pro cultura femminile«, Turin; II mostra provinciale del sind. Belle Arti, Turin; 1940: XII Esp. del sindacato interprovinciale Belle Arti, Turin; III Mostra del sind. Belle Arti, Turin; 1941: retrospek. razst., Turin; 1947: gal. L'Annunciata, Milan (sam. razst.); 1948: v gal. La Bussola; 1960: posmrtna razst., Rim; retrospek. razst. v Centro Culturale Paternolli, Gor.; 1961: sam. razst. Trst; 1963: spom. razst. ob 5. obletnici smrti, Turin; 1968: antol. razst. v Galleria Sala di Cultura del Comune di Modena, Modena; 1970: retrospek. razst. v gal. sodobne umetn. L. Spazzapan v Gradišču ob Soči; 1971: gal. Narciso, Turin; 1987: Luigi Spazzapan nella collezione della Cassa di Risparmio di Gorizia, Palazzo Pitteri, Trst idr. Poleg tega se je udeležil beneških bienalov 1936 (1 stena), 1950, 1954, 1956, 1960; rimskih kvadrienalov 1935 (sam. soba), 1939, 1952, 1956, 1960; bienalov v Sao Paulu v Braziliji 1951, 1955, 1957 in na Dokumenta v Kasslu 1959.

Prim.: LibBapt IV SS. Salvatoris Gradiscae, 86; ZUZ 1924, 54, 102; 1927, 193; Catalogo della I Esp. goriziana di belle arti (A. Morassi), Gor. XIII-XXX apr. MCMXXIV; La voce di Gorizia 29. maja 1924; E 5. jun. 1924; E 20. in 25. okt. 1927; Tank Lj. 1927, 9 (repr.); A. Širok, Pri naših upodabljajočih umetnikih, Luč II, Trst 1928, 62–63; Luč IV, 1929, 46; F. Gorše, Naši upodabljajoči umetniki, JAlm 1925–30, 84; L'idea del popolo 17. febr. 1935; Cossar, Storia, 453–54; Thieme-Becker XXXI, 340; Luigi Spazzapan. 16 dessins preséntes par Lionello Venturi, Torino 1946; Enc. della pittura it. (U. Galletti, E. Camesasca), Milano 1951; PDK 19. in 23. febr. 1958 z repr.; La Stampa, Torino 19. febr. 1958 (E. Paulucci, Impeto d'artista); Il Giorno, Milano 19. febr. 1958; MessV 19. febr. 1958; Picc. 19. febr. 1958; Voce Diocesana, Gor. 2. mar. 1958; G. Manzini, Il pittore della fantasia; L. Spazzapan (v StudG genn.-luglio 1958, 63–70); Dizionario della pittura moderna (Robert Maillard-Dino Formaggio), Milano 1959, 308–09; L. Venturi, Spazzapan, Roma 1960; Stele, Umetnost, 97, 98, 100, 124 (s sl), 137, 139, 180; Mostra retrospettiva di L. Spazzapan, Centro culturale Paternolli, Gor. 25 maggio 1960 (kat., uv. G. Manzini); G. Manzini, La pittura no' fa paura, L. Spazzapan (v Ateneo, numero unico, 1960); L. Carluccio, L. Spazzapan, Ivrea 1960; PDk 31. jan. 1961 (M. Bambič, Spacapan med nami); Šijanec, 82, 107 in pass.; L. Menaše, Zahodnoevr. slikani portret, Mrb. 1962, 170, 235; Isti, Avtoportret v zah. slikarstvu, Lj. 1962, 410, 412, 438, 489; Comanducci, Dizionario illustrato dei pittori, disegnatori e incisori it. moderni e contemporanei, Milano 1962, 1847 z lit.; V. Pilon, Luiž, Likovna revija 15. maja 1963, št. 4–6, 183–84; L. Menaše, Slikar Luigi alias Lojze Spazzapan, Likovna revija 15. maja 1963, št. 4–6, str. 184 z lit.; V. Pilon, Na robu, Lj. 1965, 60–63 in pass.; ELU 4, 257–58; E. Bénézit. Dictionnaire critique et documentaire des peintres sculpteurs, dessinateurs et graveurs, Nouvelle éd., Paris 1966; SBL III. 420–22 z lit.; Mostra antologica di L. Spazzapan, Modena 1968 (kat., uv. Enrichetta Cecchi, z lit.); M(Trst) 1970, št. 12, 197–98 (M. Bambič, Spomini na slikarja Spazzapana); G. Marchiori, L'avventura fantastica di L. Spazzapan, Gradisca d'Isonzo 26 luglio - 20 sett. 1970 (kat.); NL 30. jul. in 6. avg. 1970; PrimN 7. avg. 1970 (z ilustr.; P. Krečič, V Gradišču odprta retrospektivna razst. Spazzapana); Delo 29. avg. 1970 (J. Mesesnel, Fantastična pustolovščina L. Spazzapana); PDk 1. sept. 1970 (M. Bambič, Antološka razstava Spazzapanovih del); Enc. Istituto di Scienze e Arti, Milano 1970; Spazzapan, Galleria Narciso, Torino 17 mar. - 10 apr. 1971 (M. Pinottini e V. Mucci); F. Monai, Fabiani e Spazzapan. Due artisti isontini nel contesto europeo, Rotary Club Gorizia 1971; P. Krečič, Umetnost na Prim. v prvih letih po I. svet. vojni v luči slov. likovne kritike, JKol 1972, 138–47 (o S. pass.); G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, II ed., Udine 1974, 1016; Opere di Carlo Michelstaedter. Opera grafica e pittorica, Gor. 1975, 24; F. Monai, Umetnost v Gor. v dvajsetih letih našega stol. Kratko obdobje razcveta, GorLtk II, 1975, 131–34; PrimN 10. okt. 1975; MSE III, 388; G. Bradaschia, Andiamo insieme a visitare i Musei Provinciali di Gorizia, Gor. 1978, 81; M. Komelj, Slovensko ekspresioni stično slikarstvo in grafika, Lj. 1979, 5, 15, 29, 100, 101, 114, 116, 130; E. Laghi, L'evoluzione artistica di L. Spazzapan dagli anni venti di Gorizia al suo arrivo a Torino, Padova 1979/1980 (diplomska naloga); M. Vuk, Ivan Čargo 1898–1958. Razstava slikarskih del. Nova Gor. 22. maj - 22. julij 1981, pass.; L. Damiani, Arte del Novecento in Friuli, Il Liberty e gli anni venti, I, Udine 1982, 234–45, 269 in pass.; Isti, Arte del Novecento in Friuli. Il Novecento - Mito e razionalismo, II, Udine 1982,348; PDk 10. apr. 1983 (M. Juteršek); Teleks 3. nov. 1983 (P. Krečič); NRazgl 1983, št. 22, 648–49 (P. Krečič); PDk 2. nov. 1983 (M. Vuk); L. Spacapan, slikar na meji... Piran 1984; Frontiere d'avanguardia. Gli anni del futurismo nella Venezia Giulia. Palazzo Attems febbraio-aprile 1985, 178–81 in pass.; Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, Lj. 1986, 25, 51, 52, 53, 54,60, 474, 475 in pass.; Il Territorio IX, genn.-agosto 1986, n. 16/17, 112, 113, 138; L. Spazzapan nella collezione della Cassa di Risparmio di Gorizia, Trieste, Palazzo Pitteri, 5 sett.-4 ott. 1987 (Catalogo della mostra. A cura di Fulvio Monai), Gorizia, Cassa di Risparmio 1987; J. Kavčič, Prv aslov. realka, Idrija 1901–1926, Idrija 1987, 148; Learti a Gorizia nel secondo 900, Gor. 1987, 55 in še številni katalogi ob skupinskih in samostojnih razst. ter poročila v dnevnem in revijalnem tisku.

V-č