Soklič, Jakob (1893–1972)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 4, št. 14, 1. 4. 1928

Slovenski biografski leksikon

Soklič Jakob, umetnostni zgodovinar, muzej. zbiralec, r. 7. maja 1893 na Bledu hišniku Jakobu in Mariji r. Mandelc, živi v Slovenj Gradcu. Po osn. šoli na Bledu je obiskoval 1905–14 (mat. 1914) škof. gimn. v Šentvidu-Lj. in študiral bogosl. v Gor. in Lj. (ord. 1917). Bil je kaplan od 1918 v Hrušici pri Podgradu (Istra), 1922–4 katehet v Škednju-Trst, od 1924 žup. upravitelj v Klancu in Podgorju, 1922–8 tudi odbornik GM in Dijaške Matice v Trstu. Po izgonu marca 1928 iz Italije je bil do 1933 žup. upravitelj pri Sv. Vidu v Halozah pri Ptuju, od 1933 mest. župnik v Slovenj Gradcu. L. 1941 so ga Nemci 3 mesece zaprli v Mrbu, izgnali na Hrv.; pribežal je v samostan Stično, vodil tu začasno stanujoče duhovnike, se 1945 vrnil v Slovenj Gradec kot mest. župnik in dekan.

S. je kot dijak in bogoslovec sodeloval pri V, med bivanjem v Istri pa dopisoval v E (šifra J. S.), pisal do 1928 v Mali list in Novice (šifra J. S.). Po svojem izgonu je izdal propagandno knjižico Istra kliče. 1928. Zal. Jsl Matica. Zanimal se je za znamenite osebnosti: Pismo Simona Gregorčiča F. B. Sedeju (ČZN 1935, 83–4); Ob stoletnici Teslinega rojstva, (Železar 1956, 155–7, s sliko), predvsem pa za dom. zgod.: Knjiga bratovščine sv. Reš. Tel. v Slovenj Gradcu (ČZN 1935, 76–9); Iz starih časov (Mislinjska dolina 1952, 1959, šifra J. S.): Od Rimljanov do Bernekarja in Huga Wolfa (Tov 1954, št. 34, pril. Rast in lepote naše domovine); Mislinjska dolina in Slovenj Gradec (Slov. zbornik. Lj. 1955, 28–32); Tri doline – lepe i zanimljive (Biseri Jsle 1959–60). – Glavno pozornost pa posveča S. umetn. zgodovini: Slovenjgraški slikar Mihael Skobl (ČZN 1935, 72–6); Nekaj anonimnih del slikarjev Straussov (ib. 1937, 123–8); Kipar Janez Jurij Mersil (ZUZ 1939, 75–84); Kipar Fran Bernekar (Kor. fužinar 1954, 10–1); Slikar Matija Knavs (ZUZ 1955, 252–3).

V Slovenj Gradcu je S. v župnišču 1937 uredil »S-ev muzej«: umetnostne predmete, predvsem slike in kipe dom. in tujih umetnikov; kulturnozgodovinske, arheološke, narodopisne, numizmatične. Posebno dobro je zastopana in fotografsko dokumentirana zgod. slovenjgraškega okoliša. V posebnem odd. je mnogo slik Straussov, zlasti Franca Mihaela; zbirka spominskih predmetov, povezanih s skladateljem H. Wolfom. Muzej, tudi v tujini znan, je umetnostno vzgojil ondotno ljudstvo in poglobil zanimanje za dom. kult. zgod. – S. zgledno skrbi za ohranitev in pravilno umetn. opremo zaupanih mu starih cerkv. poslopij. Dal je estetsko skladno, v sodobnih oblikah obnoviti barokizirano ž. c. z dragocenimi kipi, obnovil, očistil, vzorno uredil sosednjo špitalsko cerkev z imenitnimi srednjeveš. freskami Andreja iz Ottinga in drugimi dragocenimi starimi umetninami. — Prim.: osebni podatki; Izv. škofij. gimn. v Šentvidu; Catalogus cleri lj. škofije. — Slika: IS 1928, 111. Dbd.

Dobida, Karel: Soklič, Jakob (1893–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi592068/#slovenski-biografski-leksikon (1. oktober 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine