Slovenski biografski leksikon

Smolej Slavko (Alojzij), umetniški fotograf, na Jesenicah na Gorenj. r. 29. apr. 1909 urarju Mavriciju ter Antoniji r. Bizjak in u. 16. febr. 1961. Po tu opravlj. teč. izpitu na mešč. šoli je obiskoval v Lj. TSŠ (1925–6 Viš. strojno šolo, I. letn., vpisan kot Seidel Slavko; 1926–8 Elektrotehn. sred. šolo, I.–III, letn. vpisan kot Smodej Slavko, Smolej Stanko; 1928–9 Elektrotehn. odsek IV letn.). Opravljal je pri KID na Jesenicah do 1931 pomožna ključavn. dela v konstrukcijski, od 1931 kot elektrotehnik v elektriški delavnici, nato pri plavžu. Od 1942 je bil zaprt v Begunjah, 1945–61 na Jesenicah direktor Metal. industr. šole, 1954 do 1961 še upravnik Tehn. muzeja železarne.

S. je začel že pod očetovim vplivom v otroš. letih fotografirati in je eden naših prvih mojstrov barvne fotografije. Kot vnet alpinist je snemal alpske pokrajine, v njej floro in človeka, v zadnjih letih pa človeka pri delu, zlasti v železarni ter našel lasten izraz v motivih in izvedbi. Njegove fotografije so objavili doma in v tujini: PV (1935–53); M (1936, 255; 1937, 8, 384); zbornik Iz naših gora. 1937; E. Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini. 1944; PZb 1945; Gore in ljudje 1946–7; Jsla 1950 (barvne); Svet pod Triglavom. 1954; dr. J. Kugy, Fünf Jahrhunderte Triglav. Graz. 1938; Der Bergsteiger 1938–9; American Photography 1938–9; American Yougoslav Reflector. 1939; Die Galerie. Wien 1939; Modern Photography 1940–1 (že barvni posnetki); Aus vergangener Zeit. Graz 1943; Europa Camera. Frankfurt 1951. Sodeloval je (s prof. J. Hadžijem) pri poučnem diafilmu Iz življenja sviloprejke (ok. 1958) in prispeval dragoceno dokumentarno gradivo iz NOB.

Svoje vzpone, zlasti zimske, je opisal v PV (1935, 1, 86, 188; 1936, 97; 1937, 7, 129; 1948, 145; 1950, 104–7). Izdal je knjigo Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi. 1955 (prevod v angl. in esperanto 1956; ocene: –km, GG 1955, št. 1; Cvetko A. Kristan, SocM 1955, 338–40; železar 1956, 178–9). – V 39 predavanjih (Lepote naših gora, Cvetje in obrazi naših gora, Za cvetjem preko Karavank v Julijce) je 1940–55 pokazal nad 200 barvnih diapozitivov naše alpske flore; s slikami je ponazoril predavanje O nastanku in geomorfologiji našega gorskega sveta.

Bil je agilen član jeseniške podr. Alp. kluba Skala in pobudnik za zaščito Doline sedmerih triglavskih jezer in Bohinj. jezera z okolico. Opravil je dovršena fototehn. dela za muzej na Jesenicah in v 1960 po njem zasnovanem ter urejenem muzeju talcev, izgnancev in ujetnikov v Begunjah. – Zanimal se je tudi za fizikalnotehn. vprašanja (Ld tehnika 1951, 130–2, 259–60) in opisal iznajdbo steneo-fotokamere (ib., 51–5).

S. se je udeležil 1933 razstave v Alp. klubu Skala, nato 13 mednar. in 28 razstav v inozem. salonih (v Kanadi, v 13 mestih ZDA) ter z uspehom 4 mednar. natečajev. Dosegel je 1937 v San Franciscu 3. mesto z nagrado (lj. fotoklub i. l. sloves »najboljšega na svetu«) in 1938 2. mesto z nagrado: dobil bronasto kolajno z diplomo in priznanjem (Essen 1956, Bern 1957) za slike iz proizvodnje. Nevihto v gorah so ocenili kot najboljšo, Moja senca kot odlično (Boston 1937–8), Plavžar (razstava v Milanu 1950, obj. Europa-Camera, almanah evrop. fotografije, Frankfurt) kot zgled najboljših in najbolj svojstvenih evrop. fotografij, S-eve slike sploh kot »najboljše evropske« (Europa-Camera 1951). – Prim.: družinski arhiv na Jesenicah; S 1936, št. 116; 1940, št. 279; 1941, št. 53; SN 1937, št. 124, 286; J 1940, št. 284; 1941, št. 56; Tovarniški vestnik 1940, št. 17–8, 25; Slov. dom 1941, št. 54; SPor 1952, št. 291–2; 1957, št. 73; VM 1947, št. 4; DEn 1954, št. 53; Jeseniški kovinar 1951, št. 20; LDk 1954, št. 297; 1956, št. 92; U., GG 1959, št. 32 (s sliko); an., LdP 1959, št. 96; M. Potočnik, PV 1961, 283; Jožko Dolničar, TurV 1961, 137. Orel

Orel, Boris: Smolej, Slavko (1909–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi588433/#slovenski-biografski-leksikon (31. januar 2023). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine