Slovenski biografski leksikon

Smerdu Frančišek, akad. kipar, r. 18. dec. 1908 v Postojni dimnikarju Andreju in Tereziji r. Merhar, u. 19. nov. 1964 v Lj. Po osn. in mešč. šoli se je 1924 vpisal v šolo Probuda v Lj. (prof. A. Repič, SBL III, 83–4; Fr. Kralj, ib. I, 552–3; A. Sever, gl. čl.); 1927 je tu končal kipar. in rezbar. odd. Drž. moš. obrt. šole. L. 1928 je odšel na zgb akad., jo končal 1932, 1933 pa še Meštrovićevo specialko. Vrnil se je v Lj. in začel samostojno ustvarjati; 1946 je bil izvaljen za red. prof. lj. AUU.

Dela: S. je 1933 poslikal s freskami nabož. značaja cerkev v Vrbovcu na Dolenj. in sodeloval pri spomeniku padlim vojakom iz prve svet. vojne v Trebnjem; 1934–5 marmor Dekle z grozdom za vilo v Lj.; 1936 marmorni relief za Proftovo grobnico na lj. pokop.; 1937 večji bronasti relief za Češnikovo grobnico (Pietà); 1938 bronasti relief Žalujoče za nagrobnik; 1939 Dekle s šopkom, marmor, AZU v Lj.; Marija z Detetom (repr. DS 1940, sl. 7), mavec; 1945 Predici, reliefa, peščenec, zasebna last; 1947 ženski akt, mavec; Žanjica, mavec, oboje v vladni vili na Bledu; 1948 Prešernovo poprsje, CK ZKS; 1956 Ganimed, marmor, Brioni; 1959 Rojstvo, marmor, Brioni; 1960 Ples v maju, marmor, zasebna last. — Portreti: 1942: Jože Čop, mavec; J. Gostič, mavec; V. Janko, mavec; 1942–3: J. Izop, marmor; 1943: dr. Zalokar, bron; 1954: dr. Južnič, bron; dr. Kanoni, bron; 1959 Ambrož, bron. — Spomeniki: 1948 Ivan Cankar, bron, Rožnik; 1950–2: France Prešeren, bron, Kranj (s P. Lobodo); 1952: Kraškim borcem v Postojni, bron; Ilegalec, bron, Lj.; 1953: Kurirjem v Bukovju, bron, Postojna; Padlim borcem NOB, bron, Domžale; 1959 Padlim poštarjem v NOB, relief, bron, Lj. — Izoblikoval je od 1934 veliko število malih plastik v žgani glini, bronu, lesu, vosku in marmorju. Nekaj teh plastik je v ModG, še več v zasebni lasti v Lj. in v inozemstvu (Nizoz., Franc., Angl., Amerika, Afrika, Azija); narisal je tudi vinjete za DS 1940, št. 3 in K slovesu (Kidrič, PA 234).

V zgodnjih S-jevih delih je opaziti sledove Meštrovićevih obraznih tipov, rok in tudi kompozicionalnih zasnov ter vpliv Fr. Kršinića. S. se je kmalu osamosvojil, posebno v mali plastiki, njegovem najbolj samoniklem izrazilu. V njej je uveljavil svojo osebnostno lirično noto. Nežna poezija je prevzela njegovo plastiko, ki je oblikovno včasih daljni odmev arhaike, pa tudi pridobitev franc. mojstrov konca 19. in deloma 20. st. Rahle manieristične črte prekriva deloma lirika, deloma pa uspešna korektura ob naravnih modelih. Kljub močnemu vsebinskemu poudarku je S-jeva kiparska oblika čvrsta in spominja ponekod na klas. strogost (Rojstvo, Ples v maju). V portretih je S. odločen realist: ohranja podobnost z modelom, toda s posplošeno obliko plastike pridejo do izraza tudi poetične, vsebinske prvine. V spomeniški plastiki velikega formata se je uveljavil predvsem slikoviti način obdelave kiparskega predmeta, združen s trenutnostjo dejanja v določenem naravnem okolju. Izrazita govorica vzvihrane draperije služi večkrat kot ovoj in podlaga za razgibano človeško postavo. V zadnji stopnji umetn. razvoja je čutiti določeno umetn. ekonomijo: oblike so postale preprostejše, bolj širokopotezne, deloma tudi bolj manieristične; vsebinski poetični poudarek se ni spremenil.

Razstave: 1934 Salon Kos v Celju in Mrbu; 1937 in 1938 Klub neodvisnih; 1941 Salon Kos (Gaspari, SBL I, 205; Dremelj, S.); 1942 Vesnani pri Obersnelu; 1945 Trst; 1947 Razstava slikarstva in kiparstva jsl narodov 19. in 20. st. Bgd, nato NarG v Lj.; Moskva, Leningrad, Varšava; 1951 Razstava jsl kiparstva v Lj.; 1953 S.-Dremelj-Avčin; 1954 Razstava petnajstorice, Lj. — Prejel je 1949 zvezno, 1950 Prešernovo nagrado. — Prim.: Krst. mat. Postojna; Kidrič, PA 220, 234; K. Dobida, LZ 1938, 474–5; Spominska knjiga 1888–938, 170; S. Mikuž, Umetnost III, 1938–9, 212–20; isti, LdP 1952, št. 6; isti, Obz 1957, 56–61 (s slikami); isti, SPor 1958, št. 177; J 1941, št. 191; Umetn. zbornik 1943, 257; dr. Fr. Šijanec, Obz 1953, 73–8 (s slikami); isti, Sodobna slov. lik. umetnost. Mrb 1961, 339–44; Delo 1964, št. 318, 319; LDk 1964, št. 319 (s sliko). S. M.

Mikuž, Stane: Smerdu, Frančišek (1908–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi586428/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine