Slovenski biografski leksikon

Slokar Ivan, narodnogospodarski zgodovinar in gospodarstvenik, r. 8. okt. 1884 v Mostarju (Hercegovina) rač. podčastniku. Ivanu in Mariji r. Batinić, živi v Lj. Obiskoval je 1. razr. italij. osn. šole v Motovunu (Istra), v Gor. Pa 2.–4. razr. nem.-italij. vadnice in gimn. (mat. 1903); obvladal je tedaj poleg slov. in hrv. (po materi) še italij., nem., furlanščino in franc. Na Dunaju je študiral od 1903 zgod. in zemljep. (prof. Redlich, Ottenthal, Dopsch) ter prom. 1907; 1906–7 je na jav. uč. zavodu za oriental. jezike absolviral dveletna tečaja za srb. in rus. jezik, na univ. pa obiskoval predavanja iz angl. in kitajščine. L. 1907–11 je študiral še pravo (prof. Böhm-Bawerk, Philippovich, Wieser), zlasti pa polit. ekonomijo in prom. 1911. Od 1911–3 je delal na zgod. avstrijske industrije; od 1913 je po Philippovichevem priporočilu postal sodelavec Carnegiejeve ustanove za mednarod. mir v Washingtonu. Jul. 1915—nov. 1918 je bil tajnik Vojno-žitnega zavoda na Dunaju, potem odšel prek Lj. v Bgd: tu je bil jan. 1919 pri ministrstvu za trg. in industr. imenovan za šefa central. uprave za trgovin. promet z inozemstvom; vodil jsl delegacijo, ki je tedaj sklenila prvi kompenzacijski trgovin. pogodbi z Avstr. in ČSR; bil delegat jsl vlade pri medzavez. komisiji v Trstu. Sept.—nov. 1919 je načeloval oddelku za zun. trg. in trgovin. politiko pri ministrstvu za trg. in industrijo, dec.—jun. 1920 pa bil generalni inšpektor finan. ministrstva; sodeloval je pri valutni reformi in izdal prvo uredbo o reguliranju deviz. prometa.

Jul. 1920–45 je S. kot ravnatelj vodil Zadr. gospod. banko v Lj. ter dal pobudo za ustanovitev številnih podjetij, ne da bi sam imel njihove delnice: tovarne klobukov — Škofja Loka; verig — Lesce; dekorativnih tkanin (Stora) — Šentvid pri Lj.; Zmaj — Li.; Saturnus — Lj.; Kristal — Mrb. L. 1920 je dal pobudo za izdajanje SBL in pridobil upravni svet banke, da je prevzela njegovo financiranje; 1941 je organiziral izdatno akcijo za podporo lj. pravosl. družin mobilizirancev.

S. je spisal: Warum Herzog Friedrich von Tirol im Jahre 1415 von (!) König Sigmund geächtet und mit Krieg überzogen wurde (Forsch. u. Mitt. zur Gesch. Tirols u. Vorarlbergs, VIII. Jahrg., Innsbruck 1911, 197–214, 293–303; disertacija iz l. 1907); Der industrielle Export Oesterreich-Ungarns und sein Einfluss auf die Handelspolitik der Monarchie. 1909: med šestimi konkurenti s Kruppovo nagrado odlikovano, čeravno nedokončano delo, ker je S-ju zmanjkalo časa (Industriellier Klub, Wien 1911, št. 210); Zur Hebung der Rentenkurse (Die Zeit 1913, 1. maja; gl. pohvalo prof. Philippovicha v Neue freie Presse 1913, 3. sept.); Die volkswirtschaftliche Bedeutung der Kurorte (Oesterr. Bäderbuch. Dr. Karl Diem, Verl. Urban & Schwarzenberg, Wien 1913), kratka, temeljita razprava; Gesch. d. österr. Industrie u. ihrer Forderung unter Kaiser Franz I. Wien 1914. Verl. F. Tempsky. XIV + 674 str.: po naročilu Pavla Schöllerja, preds. dunaj. zbornice za trg. in obrt spisano, izvirno, pomembno delo, še danes neprecenljiv vir za avstr. in našo gospodar. zgod. (navaja jo še 1960 Vsemirskaja istoria, izd. AZ v Moskvi, VI. knj., 767; ocene: Dr. Otto Bauer, EM Beitrag zur Gesch. d. österr. Industrie, Oesterr. Rundschau 1914,. Bd. XI., H. 3; Rudolf Andrejka, Trg. tov. 1934, št. 5, 6–7; E. Plener, Zft f. Volkswirtschaft, Sozialpolitik u. Verwaltung, XXII. Bd., 409). Na poziv Carnegiejeve ustanove za mir je S. zbral v Bukarešti, Sofiji in Bgdu bogato gradivo za dve deli o Avstro Ogrski ter Balkanu in o aneksiji Bosne: dokončno obdelavo je preprečila 1914 vojna (Carnegie Endowment for International. Peace, Yearbook for 1915, 88, 90). — V lj. dobi je objavil številne članke o valutni in devizni politiki ter gospodarstvu (Č 1920, 180–97; zbornik Slovenci v desetletju 1918–28, 552–74 in v dnevnikih) in o zgodovini industrij (Kron 1954, 183–7; 1960, 40–50, 174–83; 1961, 16–9, 110–3; 1962, 30–5; Obrtnik 1955, št. 7; ZČ 1956–7 295–8; 1958–9, 260–6; 1962, 55–79; Mitt. d. österr. Staatsarchivs. 1960. Bd. 13).

S. je izumil 1909 helikopter (patent 5. maja 1911, št. 48753), ki se dviga in spušča navpično in zaradi vstavljenih vijakov s širokimi, vrtečimi se ploskvami ne strmoglavi, četudi odpove motor (Pond S 1939, št. 52; II 1931, 430). Po 1945 je iznašel mednarod. pisavo, »linguografijo« s 138 znaki. Zanjo je 1960 dosegel ustanovitev društva v Lj., sestavil učne knjige in slovarje ter 1961 predaval 23 ur o sistemu te pisave, ki naj bi jo vsak narod bral v svojem jeziku.

L. 1931–45 je bil S. predsednik Združenja denar. in zavaroval. zavodov, 1936–45 lj. borze za blago in vrednote; 1932 dopisni član Slovanského ústavu v Pragi, član jsl nacional. komiteja svetovne konference za energijo (z dr. ing. Milanom Vidmarjem edina Slovenca), 1936 patronažnega komiteja Société belge d'études et d'expansions v Liègeu ter 1938 posvetovalnega odbora za bančništvo v Bgdu. — Prim.: osebni podatki in dokumenti; C(ankar) I(zidor), Jsla 1922, št. 180; Kidrič, J 1925, št, 98; Ilustr 1931, št. 12, 430–1; S 1936, št. 297 (s sliko); Spominski zbornik ob 20-letnici Jsle 1939, 279; Oesterr. Hochschulzg 1959, 15. febr. (ob obnovi doktor. dipl.). — Karikatura: (Maksim Gaspari), IS 1925, št. 18. D. P.

Potočnik, Drago: Slokar, Ivan (1884–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584468/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine