Slovenski biografski leksikon

Skrbinšek Jožef, jezikoslovec in prevajalec, r. 15. marca 1878 kmečkim staršem na Selah pri Ptuju, u. 16. jul. 1938 v Zbraslavi pri Pragi. Obiskoval je niž. gimn. v Ptuju, višjo v Celju in po maturi (1899) študiral na Dunaju klasično filol. Na priporočilo dr. Pavla Turnerja je dobil v 2. letu študija mesto domač. učitelja pri knezu Oettingen-Wallersteinu v Hluboši na Češkem, kjer je ostal tri leta. Po končanih študijah (1904) je bil gimn. prof. v Stříbru pri Plznu in kasneje v Beljaku; ko je opravil še dopol. izpit iz češčine pri prof. Vondráku, pa v Slaném in Příbramu; 1914–35 je učil na vinohradski gimn. v Pragi latinščino in češčino. — Po S-ovi zaslugi so na praški univ. ustanovili 1914 lektorat slov. jezika; vodil ga je sam do 1936. Med prvo svet. vojno je pomagal slov. beguncem in ranjencem na Češkem. Ko je po vojni v Pragi študiralo preko 2000 jsl visokošolcev, je bil na S-ovo pobudo na Karlovi univ. 1919 ustanovljen in njemu poverjen lektorat češ. jezika za jsl študente in pozneje za tujce sploh.

Zanimanje za češ. jezik in literaturo je S-u že na gimn. zbudil sošolec Ozvatič; svoje znanje je S. poglobil na Dunaju in pozneje na Češkem ter bil menda edini Slovenec, ki je kdaj na češ. sred. šolah poučeval češ. Od objave svoje Učebnice jazyka slovinského (1912; 1921²) do svoje smrti je S. v duhu Jana Lega (SBL I, 631–2) poglabljal kult., zlasti pa literar. stike med Čehi in Slovenci. Bil je odgov. urednik 1919 časopisa praških jsl visokošolcev Jugoslavija, odbornik Češko slovaško-jsl lige, Jsl kola in Podpor. društva za slov. visokošolce.

Objavil je: Stilisierung der Reden Ciceros für Ligarius u. der König Deiotarus (Izv. gimn. v Beljaku 1908); Stručná mluvnice jazyka srbochorvatského (1924); Srbochorvatská cvičebnice a čítanka (1924); Česká čítanka pro cizince (1932); Einführung in die tschechische Sprache (litogr. 1937). Prevedel je iz slov. v češ. Meškovi knjigi Volk spokornik (Vlk Kájicník 1928) in Mladini (Mládeži 1929) ter povest Poglavje o Mimici (Kapitola o Mimici); iz srbohrv. pa Jos. E. Tomića povest Gostoprim (Hostitel) — vse izšlo v Nová brána Jazyků, 12, 1919, Holešov. Sestavil je tudi izbor iz Gregorčičevih pesmi (Výbor básní 1925), mu dodal slovarček in slovniške pripombe. Sodeloval je v Slovan. Přehledu (članek Dragotin Kette in prevod 5 pesmi, 1929, let. 25), v Národních listech, Parlamentu idr. Prevodi so jezikovno točni, vendar brez posebnega čuta za umetn. izraz. Zato so nekateri (Murnik, Matajev Matija; Jurčič, Lepa Vida) ostali v rkp. Pač pa so njegovi učbeniki sad dolgoletnih pedag. izkušenj in temeljitega poznavanja slov. in češ. jezika. — Prim.: Jiří Polívka, Listy filologické. Praga 1912, 71–2; Oton Berkopec, J 1936, št. 70 (s sliko); Slovan. Přehled 1936, 115–6 (s sliko); Češkoslovensko-jugosl. revue 1938, 116–7, 264; O(ton) B(erkopec), J 1938, št. 62 (s sliko); (Borko Božidar), ib., št. 166, 167 (s sliko); Debenak A., MV 1938, št. 166; td. (Tine Debeljak), S 1938, št. 165; Goestl Fran, ŽiS 1938, 59–60. O. B.

Berkopec, Oton: Skrbinšek, Jožef (1878–1938). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi576498/#slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine