Skrabar, Viktor (1877–1938)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 4, št. 42, 14. 10. 1928

Slovenski biografski leksikon

Skrabar Viktor, pravnik in arheolog, r. 14. febr. 1877 okraj. zdravniku dr. Viktorju in Otiliji r. Leskošek v Ptuju, u. 12. jul. 1938 v Ormožu. Obiskoval je 1886–91 gimn. v Ptuju, kjer je bil sošolec Fr. Ksav. Mešku (SBL II, 103–5), njegov. prof. pa Fr. Ferk (SBL I, 176–7), ki je znal zbuditi zanimanje za preteklost r. mesta. S. je po opravljeni gimn. z mat. 1898 v Gradcu tu študiral in končal pravo ter poslušal tudi arheol. in epigrafska predavanja, potem se v tej stroki izpopolnjeval na potovanju po sred. Evropi, zlasti po Italiji. Bil je od 1903 v notar. službi v Ptuju, 1932 imenovan za samostoj. notarja v Rogatcu, 1934 v Ormožu. – S. se je posebno zanimal za arheol. Ptuja ter že kot visokošolec sledil izkopavanju (vodili Fr. Ferk; Raisp, SBL III, 16 idr.). Pozneje je kopal s strokovnjaki (dr. Mihovil Abramić, dr. R. Egger, Riedl, dr. Valter Schmid, SBL III, 222–3), od 1903 pa sam odkrival staro mesto in našel: 3 predzgod. gomile (Sp. Podlož); predmete iz latenske dobe (Skorba); 1908 staroslovan. grobišče (Grajski hrib); 1912 rim. mest. del z dobro kanalizacijo, terme, utrdbe (Vičava); 1913 rim. most (v stari dravski strugi) in III. mitrej (Zg. Breg), najlepšega in najrazkošnejšega od treh ptujskih ter eno največjih znamenit. Sje. Izsledil je tudi prve osnutke starokršč. Bazilike. – Objavil je s tega področja članke v publikacijah: Bulićev zbornik, ČZN, Letopis avstr. arheol. inštituta, MDZK, Mitt. d. anthrop. Ges. Wien, Starinar-Bgd, ZfthVSt in v dnevnikih (bibliografijo gl. Fr. Baš, ČZN 1933, 251).

S. je užival velik ugled v znanstv. svetu in bil tesno povezan z vodilnimi arheologi. Bil je 35 let spomeniški konservator v Ptuju in okolici; od 1905 dopisni član, od 1909 konservator Centr. komisije za varstvo spomenikov; od 1911 dopisni član Avstr. arheol. društva; častni član Muzej. društva v Ptuju (pobudnik njegove Znanstv. knjižnice; v odboru delal 1903–38) in Mrbu. Čeprav Nemec po materi (očetov rod iz Stične), vzgoji in prepričanju, je bil lojalen do Slov. ter požrtvovalen raziskovalec, posebno zaslužen za ptujski muzej, ki mu je preskrbel prostore v nekd. dominikanskem samostanu. – Prim.: S 1937, št. 33 (s sliko); Fr. Baš, ČZN 1938, 209–10; Saria, GMDS 1938, 158–9; A. S., J 1938, št. 162 (s sliko); Stele, Kron 1938, 188 (s sliko); S 1938, št. 159, 160 ( s sliko); Ptujski tednik 1953, št. 34; Alič Fran, Ptujski zbornik 1953, 13–5. Syr.

Suyer, Vaso: Skrabar, Viktor (1877–1938). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi576359/#slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine