Slovenski biografski leksikon

Skala Anton, defektolog, r. 9. dec. 1889 v Vremskem Britofu pri Divači nadučitelju Antonu in Ani r. Maslo, živi v Bgdu. Obiskoval je osn. šolo 1897–902 v Vipavi, 1.–3. razr. I. drž. gimn. 1902–5 in učiteljišče 1905–9 (mat. 1909) v Lj., nakar je bil osnovnošol. učitelj v Podragi, potem v Šturjah na Vipavskem ter 1911 opravil uspos. izpit. Med 1. svet. vojno je bil mobiliziran, šele avg. 1919 razrešen voj. službe in jeseni postal učitelj v Topolščici, potem v Mrbu. Po strok. izpitu za poučevanje prizadete mladine (1923) je bil strok. učitelj in ravnatelj na pomožni šoli v Mrbu, od 1930 referent, od 1937 svetnik v ministrstvu za prosveto v Bgdu. V 2. svet. vojni so ga Nemci zajeli 1941 v Han Pijesku (Bosna), ter ga kasneje kot voj. ujetnika izročili Italijanom. Po italij. kapitulaciji se je S. zatekel v Švico, vendar kot interniranec smel k predavanjem na univ. in na pedag. delo v Zavodu za epileptično mladino v Zürichu. Tu je 1944 referiral o spec. pedag. stremljenjih v Jsli (obj. v časopisu Pro infirmis 1944, 81–90). Apr. 1945 se je vrnil v Bgd in v ministrstvu za prosveto kot svetnik prevzel referat o special. šolstvu. Od 1947 je predaval pedagogiko na bgd Višji pedag. šoli honorarno, od 1950 kot prof. do upok. 1953, hkrati tudi 1947–58 honorarno na bgd Filoz. fak.

S. se je najprej poskušal v leposlovju. Objavil je več krajših črtic s soc. vsebino (DP 1909, psevd. Andrija; Sn 1913, 330–1; razni časopisi). Kmalu se je popolnoma posvetil pedag. delu, zlasti pa vzgoji defektne mladine. V zvezi s pravilniki za vzgojne zavode za prizadete otroke in specialne šole sta izšli knjižici Predpisi. Lj. 1932 in Prosvetni zbornik. Lj. 1937. Od knjig, kjer S. obravnava ta vprašanja v srbohrv., je najbolj tehtna in obsežna O vaspitavanju dece ometene u razvitku. Bgd Nolit 1959, izšla tudi v slov. prevodu: O vzgoji razvojno prizadetih otrok. Prev. Marijan Pavčič. 1962. — S tega področja je tudi njegov prvi slov. članek Iz življenja duševno zaostalih otrok (P 1928–9) ter vrsta drugih od 1930 v bgd listih (Glas nedužnih, Glasnik soc. pedijatrije, Narodna milicija, Nastava i vaspitanje, Pedag. biblioteka, Pedag. rad, Povratak u život, Roditelj, Savremena škola, Specijalna škola, Učitelj, Zdravstv. zaštita narodnog podmladka).

S. je pomagal v Mrbu pri osnovanju Oblast. odbora nar. odbrane in mu bil tajnik (general R. Maister, predsednik); pri ustanovitvi (1925) Zveze kult. društev, ki ji je predsedoval, in Mrb župe jsl pevačkog saveza. — V mladih letih je tudi igral in režiral Rokovnjače, Verigo itd. — Kot predavatelj je nastopil na učit. konferenci v Vipavi 1912 (obj. P 1912, 233–6), v Rušah 1927 (obj. UT 1927, št. 42–6). Referiral je na kongresih v Atenah 1936, Bgdu 1938, Ženevi 1939.

Bil je več let tajnik in član uredništva Narod. podmladka v Bgdu, uredil publikacijo Spomenica Domova slepih u Zemunu (1917–37) in ji napisal več sestavkov. — Šifre: Sk. ml.; a. s. (do 1919). — Ocene: prof. Svet. Petrović, Naš istok, Caribrod 1933, 5. nov.; dr. Fr. H. Mandić, Novosti 1934, 18. febr.; dr. Ozvald, P 1934, 288; Politika 1937, 12. okt.; Pravda 1937, 30. okt.; Borba (Bgd) 1959, 5. apr.; Pavčič Marjan, SodP 1959, 249–51; Miodrag Matič, Specijalna škola 1959, 219–21. — Prim.: osebni podatki. — Slika: Spomenica Domova slepih u Zemunu (1917–37), 389; Učitelj 1939, 342; Štirideset let gluhonemnice v Lj. 1940, 17; IS 1929, 304 (karikatura Iv. Mežana). *

Uredništvo: Skala, Anton (1889–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi572787/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SKALA Anton, pedagog-defektolog, r. 9. dec. 1889 v Vremskem Britofu pri Divači, u. v jeseni 1968 v Beogradu. Oče Anton, učitelj, mati Ana Maslo. Osn. š. v Vipavi (1897–1902), tri razr. gimnazije (1902–05) in učiteljišče (1905–09) v Lj., maturiral 1909. Kot osnovnošol. učitelj je služboval v Podragi in Šturjah na Vipavskem. Med prvo svet. vojno mobiliziran, 1919 sodelavec generala Maistra kot tajnik Oblastnega odbora narodne odbrane v Mrbu, kasneje v tem mestu organizator kult. življenja. Po demobilizaciji 1919 učitelj v Topolščici in Mrbu. V naslednjih letih se je specializiral za pedag. delo s prizadeto mladino, 1923 opravil tovrstni strok. izpit, nato je poučeval in ravnateljeval na pomožni šoli v Mrbu. Po 1930 je služboval v Ministr. za prosveto v Bgdu, najprej kot referent in od 1937 kot svetnik. Ob izbruhu druge svet. vojne je padel v nem. ujetništvo, nato predan it. vojnim oblastem. Po it. kapitulaciji se je zatekel v Švico, kjer je delal v Zavodu za epileptično mladino v Zürichu, obiskoval predavanja na U in sam poročal o specialni pedagogiki v Jsli. Po vrnitvi 1945 v Bgd je nadaljeval delo v Ministr. za prosveto, kjer je vodil oddelek za posebno šolstvo. Od 1947 je honorarno predaval pedagogiko na bgd. Višji pedag. š., kjer je postal 1950 prof.; 1953 upokojen. Honorarno je predaval tudi na Filoz. fak. v Bgdu (1947–58). - Po mladostnih leposlovnih poskusih s poudarjeno socialno problematiko se je posvetil strok. pisanju večinoma v srbohrv., prvi slov. članek s tega področja (Iz življenja duševno zaostalih otrok) je napisal 1928. Ob svoji sedemdesetletnici je svoje življenjske pedag. izkušnje strnil v knjigo O vaspitavanju dece ometene u razvitku, Bgd 1959, slov. prevod M. Pavčiča O vzgoji razvojno prizadetih otrok, Lj. 1962. Knjiga je ovrednotena kot najboljše delo slov. avtorja s področja specialne pedagogike. Duševno manj razvito mladino obravnava celovito, nesentimentalno in vseskozi humano, pozornost posveča tudi zgod., razvoju in metodam stroke ter njenih delovnih metod. V marsikaterem pogledu so njegova stališča sprejemljiva še dandanes, v nekaterih pa je videl začuda daleč (obravnavanje kombinirano motenih otrok). Področje duševne nerazvitosti je postalo njegovo temeljno, veliko pa je storil tudi za slabovidne in slepe. Upravičeno velja za pionirja specialne pedagogike v Sji in Jsli. Po njem je poimenovan Mariborski vzgojni dom. - že na Prim. je ljudsko-prosv. delal, v učit. društvu, predaval, režiral, nastopal. V Mrbu se je angažiral pri Zvezi kult. društev. V Bgdu je bil več let tajn. in član ured. Narod. podmladka, ur. je publikacijo Spomenica Domova slepih v Zemunu (1917–1937) in ji napisal več člankov.

Prim.: Arhiv in članek v SBL III, 324 in tam navedena liter.; podatki A. Kotar, M. Matić, M. Pavčić; Šavli, Vrsta, PDk 2. dec. 1977.

SAS

Sitar, Sandi: Skala, Anton (1889–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi572787/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine