Slovenski biografski leksikon

Silvester Radoslav (Franc), pesnik, r. 3. dec. 1841 na Vrhniki hišarju Martinu, ki se je ukvarjal tudi z mizarstvom, prevozništvom ter trgovanjem, in Mariji r. Zhott, u. 30. apr. 1923 v Vipavi. Po dvorazr. osn. šoli na Vrhniki, kjer mu je bil učitelj tudi pesnik Fr. Svetličič, je S. s 14 leti prišel v Lj. in se izučil za peka. Samouk se je navadil nem. in italij. Kot pomočnik je služil v Planini, Postojni, Idriji in Vipavi: tu si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil samostojno obrt in posest. Pod vodstvom Jurija Grabrijana (SBL I, 239–40; gl. N 1875, 317) je S. posegel v čitaln. in polit. življenje ter pisal pesmi in igre za razne prireditve. – Pesnik samouk je razvil veliko plodovitost. Sodeloval je pri: A (1888, 1890–3, 1895, 1897–900, 1902, 1906, 1918–9), B (1874, 1877, 1879), Bg (1903, 1906, 1908–9, 1911–2, 1922), Brivec (1899), Dm (1916), DP (1898), Drobt. (1888–90, 1892–4), KMD (1867, 1885, 1899), Kršč. detoljub (1888, 1890), M (1922), N (1875, 38, 317), S (1874, št. 110; 1878, št. 128), Slov. legende (1910, 103–4), Slov. pesmarica (1896, 1911, 1923), SN (1922, št. 153), Soča (1898, št. 64), SV (1880, 1883), šol. list (1919), UT (1881, list 24), V (1875, 128; 1877, 56; 1896), ZD (1862–905), Zk (1908, 1909). Z verzifik. spretnostjo se je oprijel različ. oblikovnih nalog, vendar brez izrazitejšega osebn. značaja; pozneje je čutiti vpliv Gregorčičeve miselne pesmi (Kdo si ti? ZD 1888, 37–8) in celo Aškerčev. Tu in tam udari na kult.-polit. struno (Skesani prostomišljak, ZD 1877, 70). Zlasti ZD je redno prinašala njegove vzgojne in relig. verze, med njimi so sonetni cikli, več sonetnih vencev z akrostihom (1868, 399–400; 1871, 1; 1877, 193–5), Oče naš v sonetih (ZD 1903, 234, 243, 252, 257, 273, 281, 283, 297), Nebeški Kraljici (ib. 1904, 161, 169; Dm 1906, 371), nibelunge, oktave, trioleti. V dramski obliki je spesnil Izgubljeni sin (ZD 1865, 65, 73, 147, 157, 165, 175, 181, 193, 231, 247, 279, 287, 297, 314, 355, 362, 369, 377), Egiptovski Jožef (ib. 1871), Sv. Uršula (ib. 1873). – V knjigi je izdal Mali šopek domoljubnih cvetličic. Clc 1878; v njih razodeva svoje slov. in slovan. čustvovanje, slavi lepoto domovine, nar. buditelje in se obrača proti potujčevalcem; močno je tudi čutiti odmev dogodkov na Balkanu; Slov. šaljivec. 1900, zbirka najboljših kratkočasnic v prosti in vezani besedi; Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem. 1901; Voščilna knjižica, zbirka voščilnih listov in pesmic h godovom. 1904; šmarnice. Glasi moje mladosti. Postojna 1905. Poslovenil je povesti Ciganova osveta. 1898 in Mrtvi gostač. 1900 (zal. A. Turk). Njegov sin, Fr. S., nadučitelj, je zbral in izdal tudi očetove Kuplete in pesmi. Gor. 1913, s sliko; vmes nekaj gled. iger. – Prim.: Glaser III, 31; IV, 56–7, 402; NE IV, 94; SDL II, 121; N 1878, 52; ZD 1879, 160; 1881, 351; A. Kržič, Drobt. 1888, 129–38; Dr. E. L(ampe), DS 1905, 497; 1912, 39; S 1922, št. 60; 1923, št. 100; F. B(evk), M 1923, 318 (s sliko); SN 1923, št. 104. Kr.

Koblar, France: Silvester, Radoslav (1841–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi568303/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine