Slovenski biografski leksikon

Sigulin Anton, kipar, r. 13. sept. 1917 v Trstu železn. delavcu Antonu in Heleni iz Brkinov, živi v Šentvidu pri Lj. Osn. šolo (1925–30) in 3 razr. realke (1930–3) je obiskoval v Mrbu, kamor se je družina 1920 umaknila pred fašizmom. Nato se je učil črkoslikarstva v Mrbu 1933–6, 1936 pa po nasvetu Karle Bulovec (SBL I, 65) vstopil na TSŠ, odd. za kiparstvo v Lj. (prof. Fr. Kralj, SBL I, 552–3; Gojmir A. Kos, ib. 527–8), od 1937–41 študiral na bgd akad. likov. umet. (prof. Sretan Stojanović, Toma Rosandić). L. 1941–4 je bil v NOB, 1944–8 v Moskvi, kjer se je seznanil s kiparjem M. I. Epsteinom, ki mu je dal na voljo svoj atelje, ter postal čast. član Druš. lik. umetnikov SSSR. L. 1949 se je S. vrnil v Lj., tu opravil na AUU izpit iz umetn. zgod., nakar mu je bgd akad. i.l. priznala diplomo L. 1949–50 je bil referent za lik. umet. pri Min. za prosveto in kult. LRS, 1950–1 prof. za lik. pouk na VI. gimn. v Lj., 1951–8 na XII. gimn., nato na II. osn. šoli Šentvid-Lj. Dela: 1951 spomenik padlim borcem, Zg. Šiška (z inž.-arh. Vinkom Glanzem); 1952 spomenik bombašem, Pivka na Krasu; 1953 podoben spomenik, Vransko (z arh. Nikom Bežkom); 1954 apomenik za Dornberg (lasten načrt); 1958 bronast portret Toneta Čufarja in skupina Delavec in kmet, Jesenice, gled. veža; 1959 kamenit kip heroja A. Kebeta, bronasta fontana Deček in delfin, Šentvid, gimn. veža; 1963 bronast doprsni kip heroja M. Pečarja, Črnuče, osn. Šola. – Razstave: 1955, 2 bronasta portreta, Lj., ModG (društv. razst.); 1961 16 plastik razi. formatov in materialov, Lj., dom JLA (z Evg. Sajovicem, SBL III, 184–5), potem 1962: Kranj, Prešernov muzej; Mrb, Umetn. gal.; Koper, muzej. Sodeloval je jan. 1963 na društv. razst. Lj., ModG. – Prim.: osebni podatki; Slov. umetnost po osvoboditvi 1945–55, Lj. ModG, apr.-maj 1955. Dbd.

Dobida, Karel: Sigulin, Anton (1917–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi567766/#slovenski-biografski-leksikon (20. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SIGULIN Anton, kipar in šolnik, r. 13. sept. 1917 v Trstu, živi v Dravljah pri Lj. Oče Anton, železniški delavec, mati Helena Počkaj. Družina se je 1920 zaradi fašizma preselila v Mrb., tu je obiskoval osn. š. (1925–30) in tri razr. realke (1930–33). Od 1933–36 se je v Mrbu učil črkoslikarstva, nato se je vpisal na TSŠ v Lj., oddelek za kiparstvo, kjer sta ga učila F. Kralj in G. A. Kos. Od 1937-41 je študiral na bgd. akad. likovnih umetnosti pri prof. S. Stojanoviću in T. Rosandiću. Že 1941 je šel k partizanom, se 1942 zdravil v Lj., kjer so ga It. odkrili in zaprli ter poslali v internacija v južno It. Po kapitulaciji It. je bil med pobudniki ustanovitve Prve prekomorske brigade in v njej postal politkomisar čete, ki je odšla na Vis. Avg. 1944 je odšel v Moskvo in bil določen za napovedovalca slov. oddaj na radiu Svobodna Jsla. V SZ se je seznanil s kiparjema M. I. Epsteinom in Merkurovim ter bil imenovan za častnega člana društva likovnih umetnikov SZ. Po vojni je postal odgov. ur. slov. oddaj na radiu Moskva, po resolucija Informbiroja 1948 pa se je vrnil v domovino. Zaposlil se je najprej na bgd. radiu v ured. ruskih oddaj. 1949 pa se je vrnil v Lj., kjer je opravil izpit iz umetnostne zgod. na AUU, bgd. akad. pa mu je priznala diplomo. Krajši čas je bil kustos za kiparstvo v ModG v Lj., od 1949–50 referent za likovno umetnost pri ministrstvu za prosveto in kulturo LRS, 1950–51 prof. likovnega pouka na VI. gimn. v Lj., 1951–58 na XII. gimn., zatem na II. osn. š. Šentvid - Lj. Pred upokojitvijo je bil tudi ravn. osn. š. Rih. Jakopiča v Lj. - Kipar S. je poleg male plastike intimnega značaja ustvarjal predvsem številne spomenike na temo NOB in doprsne kipe pomembnih oseb, zlasti narodnih herojev. Izdelal je spomenik Svobode na Celovški cesti v Lj., 1951 spomenik padlim borcem Zgornje Šiške (z inž. arh. V. Glanzom), 1952 spomenik padlim borcem in žrtvam faš. nasilja v Pivki na Krasu ter bronasta portreta I. M. in kiparja Zajca, 1953 spomenik Izvidnika na Vranskem, 1956 spomenik v Dornberku, 1958 bronast portret Toneta Čufarja in skupino Delavec in kmet na Jesenicah ter doprsno podobo Vojke Šmuc v Izoli, 1959 kamnit kip heroja A. Kebeta in bronasto fontano Deček in delfin v Šentvidu, 1963 bronast doprsni kip heroja M. Pečarja v Črnučah, 1970 spomenik generalu Rudolfu Maistru v Kamniku in narodnemu heroju Antonu Šibelji-Stjenku v Svetem (1977 prenesen v Komen), 1977 portret Danile Kumar v Kosezah, 1978 portret Poldeta Mačka-Boruta v Zadobrovi in doprsni kip Karla Štreklja v Sesljanu (postavljen 1979), 1982 doprsna kipa Marije Draksler-Marjane in Milana Mravljeta. O. S-ovem kiparskem opusu je I. Sedej zapisal: »Kamen in kiparski material mu pomenita izziv in hkrati materijo, v kateri lahko uresniči svoje videnje. Tako so nastale lepe in nežne ženske figurine, ki so kot v kamnu, bronu ali v žgani glini izpeti soneti, polni nežnosti in občudovanja. Mehki lirizem njegovih potez, ki ne izhaja iz poudarjanja detajlov, marveč iz oblikovanja celote, pa je tako močna komponenta v njegovem kiparstvu, da je bistveni sestavni del kiparskega izraza tudi pri monumentalni, spomeniški plastiki.« S. je razst. v Lj., Kranju, Mrbu, Kopru, Bgdu. Ob razst. 1961 v Domu JLA v Lj. je J. Mesesnel zapisal: »V trinajstih plastikah v kamnu, bronu, aluminiju in žgani glini poskuša izoblikovati svoj intimni odnos do realistično pojmovane ženske figure. V teh malih in srednjih plastikah je precej čustva, dekorativnega občutka in apartnosti. Posamezne neuglajenosti in disproporci gredo najbrž na račun trdega boja za obvladanje precizno individualizirane anatomije v sklopu celega stoletnega obdobja podobnih teženj.« Realističnemu izhodišču ostaja S. zvest tudi pri ustvarjanju spomeniške plastike v zvezi z NOB, o čemer je sam izjavil: »Mislim, da je treba ta boj in življenje prikazati na način, ki je blizu ljudem, katerim je namenjen. Seveda ne v neki naturalistični obliki. Prilagajati se je treba sodobnim tokovom v površinski obdelavi...« V zadnjih letih je S. razst. v podjetju Elektrovod v Šiški in v gradu v Goričanah. Amaterskemu Odru treh herojev v Zgornjih Pirničah je daroval večje število svojih del v patiniranem mavcu, ki so sedaj razst. v tamkajšnjem kult. domu, med njimi dva reliefa na temo NOB in več doprsnih portretov znanih kult. delavcev. Nosilec je part. spomenice 1941 in drugih odlikovanj.

Prim.: Osebni podatki; Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945–55, Lj. ModG, apr.-maj 1955; SBL III, 307–08; Stelè, Umetnost 1960, 132; Delo 13. dec. 1961; Šijanec, 375; Delo 25. mar. 1962; Srečko Vilhar - Albert Klun, Prva in Druga prekomorska brigada, Nova Gor. 1967, 247, 372 (s prilogo Abecedni seznam preživelih borcev Prve in Druge prekomorske brigade, 22); TV-15 23. jan. 1975; Komunist 27. jan. 1975; Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Koper 1976, 664 in pass.; Dr. Karel Štrekelj. Ob poimenovanju slov. osn. šole v Sesljanu, Sesljan 1979, 7, 30, 31; Silič-Nemec, Javni spomeniki, 26 in pass.; TV-15 25. avg. 1982; Delo 30. maja 1986; Albert Klun, Domovina je ena, Lj. 1986, 125; katalog s spremno besedo I. Sedeja (ob razst. v Goričanah).

M. V.

Vuk, Marko: Sigulin, Anton (1917–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi567766/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine