Slovenski biografski leksikon

Seigerschmied Jožef (Marija), apologet. in nabožni pisec, r. 21. jan. 1868 v Idriji rudn. tesar. mojstru Francu in Antoniji r. Presel, u. 25. nov. 1942 na Blejski Dobravi. V Lj. je obiskoval 1878–87 (mat. 1887) I. drž. gimn. in dokončal bogosl. (ord. 1891). Nekaj mesecev je bil kaplan v Spod. Idriji, do 1894 v Kostanjevici, 1894–901 župni upravitelj in župnik v Zaplani, do 1909 župnik v Lescah, 1909–36 v Naklem. Kot upok. se je maja 1936 preselil na Blejsko Dobravo. Nastopal je kot mož reda in odločnosti, ni ljubil široke družbe, postajal je samotarski, živeč branju in pisanju knjig. S precejšnjo izvirnostjo in spretnostjo je presajal na slov. tla ideje, ki jih je poklicno štel za važne. — Napisal je: apologetske knjige Pamet in vera. MD, Clc, I. 1901, II. 1903, III. 1907, ki so zbudile zanimanje, mu dale sloves veščega, čeprav malo enostranskega razlagalca ver. resnic; molitvenika Sveta Družina. MD, Clc 1906; Krščanska mati. MD, Clc 1913; šmarnice Marija, naša najboljša mati. Lj. 1911; nato še štiri nove šmarnične knjige 1924, 1929, 1938, 1940. Z že manjšim odmevom pa: za branje v juniju Dobri Zveličar. Lj. 1937; za marec Pojdite k Jožefu. Lj. 1939. — S-ovi spisi so brez čara osebne zavzetosti, bolj priča za svojski osebni in časovni okus kakor za osebnostno poslanstvo avtorja. — Prim.: Fr. Pokorn, Zapiski za faro Lesce, vrsta župnikov (rkp., ŠkALj); Šlebinger 161; N 1901, 52; Mih. Arko, Idrija. Gor. 1931, 246; J 1934, št. 227; Lj. škofij. list 1936, 47; 1937, 102; 1938, 34; 1939, 44; 1942, 60; S 1938, št. 34; 1942, št. 283, 287, 292; Bg 1942, 258; Dm 1942, št. 51; Slov. dom 1943, št. 177. Mkč.

Miklavčič, Maks: Seigerschmied, Jožef (1868–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi557772/#slovenski-biografski-leksikon (30. september 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SEIGERSCHMIED Jožef (Marija), apologet in nabožni pisec, r. 21. jan. 1868 v Idriji, u. 25. nov. 1942 na Blejski Dobravi. Oče Franc, rudn. tesarski mojster, mati Antonija Presel. V Idriji (1875–78) je dokončal 4 razr. osn. š., v Lj. (1878–87, mat. 1887) pa I. drž. gimn. ter bogosl. (ord. 23. jul. 1891). Nekaj mesecev je bil kaplan v Spod. Idriji, do 1894 v Kostanjevici na Dol., od 1894 župnijski uprav, in od 1895 župnik v Zaplani, od 1901 župnik v Lescah, od 1909–36 v Naklem. Kot upok. se je maja 1936 preselil na Blejsko Dobravo. Nastopal je kot mož reda in odločnosti, ni ljubil široke družbe, živel je v branju in pisanju knjig. S precejšnjo izvirnostjo in spretnostjo je presajal na slov. tla ideje, ki jih je poklicno štel za važne. Napisal je: apologetske knjige: Pamet in vera, MD, Clc I. 1901, II. 1903, III. 1907, ki so zbudile zanimanje, mu dale sloves veščega, čeprav nekoliko enostranskega razlagalca verskih resnic; molitvenika Sveta Družina, MD, Clc 1906; Krščanska mati, MD, Clc 1913; šmarnice Marija, naša najboljša mati, Lj. 1911; nato še štiri nove šmarnične knjige 1924, 1929, 1938, 1940. Z že manjšim odmevom pa: za branje v juniju Dobri Zveličar, Lj. 1937; za marec Podite k Jožefu, Lj. 1939. S-ovi spisi so brez čara osebne zavzetosti, bolj priča za svojski osebni in časovni okus kakor za osebno avtorjevo poslanstvo.

Prim.: SBL III, 276 (Mkč.) in tam nav. liter.

Pšč

Pavšič, Tomaž: Seigerschmied, Jožef (1868–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi557772/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. september 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine