Slovenski biografski leksikon

Sedej Alojz, politik, r. 24. jul. 1892 v Robiču pri Kobaridu carin. uradniku, u. 6. marca 1960 v Širju nad Zid. mostom. Obiskoval je osn. šolo in gimn. (mat. 1912) v Gor., nato študiral pravo v Gradcu, hkrati delal v odvet. pisarni dr. Dinka Puca (SBL II, 589–90). Po vpisu v 5. sem. 1914 je moral v vojsko in prišel 1915 v rus. ujetništvo (Tara, Sibirija; od tu poslal 30. apr. 1917 na SN »pozdrav našim bratom ob Soči«); 1918 se je tam oženil. Služil je nato (po lastnih podatkih) v rdeči armadi v Ukrajini (Harkov, Kremenčug, Poltava) in v ukraj. komisariatu za zun. zadeve. L. 1923 se je z družino vrnil v Lj., se vključil v ilegalno KPJ, postal aktiven funkcionar legalne Neodv. delav. stranke Jsle, ki mu je priskrbela službo pisarn. uradnika pri MOL. S. je veljal za najboljšega govornika na strankinih shodih; zaradi prvomajskega govora v Trbovljah ga je po razpustu Neodv. delav. stranke poleti 1924 celjsko okrožno sodišče obsodilo na 13 mesecev ječe; sledil je odpust iz službe. Po 11 mesecih so ga izpustili iz mrb kaznilnice na temelju pomilostitve, ki so jo nekateri pripisovali manj zavzemanju sorodnikov kakor nekemu nepojasnjenemu stiku med S-evim prijateljem, pokrajinskim tajnikom KPJ za Sjo Cirilom Štukljem in tedanjim ministrom dr. Gregorjem Žerjavom. S. se je nato pridružil Štukljevemu vodstvu KP v njegovi ostri gonji zoper opozicijo okrog Dragotina Gustinčiča (SBL I, 277–8) in je bil jeseni 1925 Štukljeva desna roka v izvajanju politike, ki je pomenila prelom s KP in prehod k socialistom. Konec 1925 je bil S. hkrati s Štukljem izključen iz KP. V letih 1926–8 je S. skupaj s Štukljem organiziral skupino »Zedinjenje«, ki se samo iz taktičnih razlogov ni spojila s socialist. stranko. Pri obravnavanju »likvidatorske« krize KP je S. vselej imenovan takoj za Štukljem.

Kot socialist je S. vodil pozimi 1925–6 volilno pisarno ob prvih volitvah v Delav. zbornico, potem postal podpredsednik njenega uprav. odbora, 1933–7 po drugih volitvah pa predsednik. Do srede 1927 se je zaposlil v razl. socialist. organizacijah, bil potem pri MOL pisarn. uradnik, viš. oficial, viš. pisarn. pristav do upok. 1952. Govoril je na vsedelavskem zletu Svobode v Celju 7. jul. 1935; s citati iz njegovega govora je oblast utemeljila razpust Svobode. Predsedoval je 1936–8 Strokovni komisiji (vodstvu socialist. sindikatov) po izključitvi dotedanjega predsednika Fr. Leskovška. — Prim.: Delav.-kmetski list 1925, št. 36 ss (št. 40, 41: S. podpisan kot urednik); M. Marinko, II. kongres KPS, 1949, 32 (poročilo); D. K(ermavner), NRazgl 1957, 578, 605–6; Fr. Klopčič, NSd 1958, 352, 463. Krm.

Kermavner, Dušan: Sedej, Alojz (1892–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi554936/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine