Slovenski biografski leksikon

Schmidl A. Adolf, speleolog, r. 18. maja 1802 v Kinžvartu na Češkem, u. 20. nov. 1863 v Pešti. Obiskoval je gimn. na Dunaju, tu študiral (1819) filozofijo, 1822–5 pravo (doktorat). Služboval je v numizmatičnem kabinetu, kot srednješolski prof., od 1832 pri c. kr. revizijskem uradu za knjige, od 1833 kot vzgojitelj v družini kneza Ferd. Lobkowitza. Bil je urednik, aktuar (1848–57) pri dunajski Akademiji znanosti, profesor geografije na politehniki v Pešti (1857–63).

I. Pisec in urednik. S. se je poizkusil sprva v leposlovju, napisal več iger, z večjim uspehom pa potopise: L. 1844 je z vladno podporo ustanovil revijo Oesterreichische Blätter für Literatur und Kunst (prenehala 1848) in urejal (od 1. jul. do srede okt. 1848) WZg.

II. Speleolog. S posebnim zanimanjem, ki je tedaj veljalo za avanturistično, je S. raziskoval jame (»Höhlen-Schmidt«). Na verjetno pobudo projektantov južne železnice se je dunajska Akademija znanosti lotila raziskovanja kraških jam, to dela poverila S-u in Hochstetterju. S. je z idrijskimi rudarji, predvsem z rudarskim praktikantom Ivanom Rudolfom (gl. čl.), ki je premeril jame in napravil načrte, ter jamskimi vodniki sistematično pregledal (1850–4; morda tudi nekaj let pozneje) jame ok. Loža, Planine in Postojne, zlasti pa: začetni del podzemeljske Pivke v Postojnski jami; del Postojnske jame v smeri proti Otoški jami; Črno in Pivko jamo do sifona; Predjamo, tam ugotovil 6 etaž; zah. in vzhodni (prav: južni) rokav podzemske reke v Planinski jami; brezna okoli Planine in pri Kališah; požiralnike Unca; Veliki naravni most v Rakovi dolini; okolico Cerkniškega jezera, zlasti Karlovico; Vilenico pri Lokvah. Domneval je, da so kraške doline na zemeljskem površju v zvezi s podzemskimi vodnimi tokovi; da nastajajo povodnji, ker se zamaše požiralniki in udori zajezgé podzemske vode. Njegovo zmoto, da je vzhodni rokav podzemske reke v Planinski jami podzemski tek Pivke, zahodni pa so vode, ki pritekajo z ozemlja med Nanosom in Travnikom, je sprejel celo E. Reclus v svojo geografijo.

Da bi Trstu preskrbel pitno vodo, je S. s svojimi pomagači po naročilu dunaj. ministrstva za trgovino, obrt in javna dela preiskal 1851 škocjanske jame pri Divači. Namesto prvotno projektiranega rova od Trsta proti Trebenski jami (Labodnici) je predlagal drug, daljši rov z večjim strmcem.

S. je napisal več speleoloških člankov o naših krajih: Abendblatt d. WZg 1850, št. 208; 1853, št. 215–51 (deloma ponat. v LZg 1852, št. 232, 236, 238, 244, 250, 255, 258, 261, 267; 1853, št. 241, 247, 252, 258, 264, 270, 281, 287); Jb. Geol. R.-A. Wien 1850, 701–5 (ponat. iz WZg); S. B. A. W. Wien, math.-nat. Kl., V, 1850, 464–79; ib., 228–31; ib.; VI, 1851, 655–82; kažipote po jamah: Wegweiser in die Adelsberger Grotte u. die benachbarten Höhlen d. Karst, Wien 1853, s 3 načrti, 1858² (prevedel v franc. P. E. Obermayer 1854); Zur Höhlenkunde d. Karstes (Die Grotten u. Höhlen von Adelsberg, Lueg, Planina u. Laas, mit Beitragen von A. Pokorny, I. Rud. Schiner u. W. Zippe, Wien 1854) s 15 tablami. Naše kraje obravnava tudi Handbuch d. Geographic d. österr. Kaiserstaates. Wien 1850.

S. je zbudil zanimanje za Kras; napravil je načrt za melioracijo Planinskega polja; predlagal, naj se napravijo kanali do ponorov (proti povodnjim). Po S-u se imenuje del Škocjanske jame. ― Prim.: ADB XXXI, 701–2; Wurzbach XXX, 199–205; Oesterr. National-Encyklopädie, Wien 1836, IV, 556; Jb. Geol. R.-A. Wien 1850, 748; 1863, 4. H., 1; Fremden-Blatt, Wien 1863, št. 322; Vhdl. d. Geol. R.-A. Wien 1863, 131–2; Az ország tükre, Pešta 1864, št. 28 (slika); Mitt. Geogr. Ges. Wien 1864, 59; 1889, 68; Petermann's Mitt. 1864, 31; Oesterr. Volks. u. Wirtschafts-Kalender f. d. J. 1866, Wien, 42; F. Hochstetter, Denkschr. Akad. Wiss. Wien, math.-nat. Kl. 1882, 294, 299, 302, 303, 304; Putick, Mitt. Krain.-küstenl. Forstver. 1888, 42; LZg 1888, št. 199; J. B., Postojna in sloveča Postojnska jama na Kranjskem. Postojna 1888, 32, 33; Postojinsko okrajno glavarstvo. Postojna 1889, 11; Putick Wilhelm, Mitt. d. k. k. Geogr. Ges. in Wien, 1887, 277–89, 561–79; 1889, 57–79; 1890, 483–517; E. A. Martel, 1893 (litografiran rkp. v NUK); F. Seidl, LZ 1895, 679; O. Gratzy, MMK 1897, na mnoga mestih; J. Žirovnik, Cerkniško jezero. Lj. 1898, 36; L. K. Moser, Der Karst u. seine Höhlen. 1899, 28, 97; S. Rutar, PV 1900, 43, 44; F. Nedeljko, Postojna, nje slavne jame in okolica. Lj. 1901; H. Bock, Mitt. f. Höhlenkunde IV, 1911, 4. H., 1–8; M. Kabaj, Cerkniško jezero in okolica. Lj. 1925; L. V. Bertarelli — E. Boegan, Duemilla Grotte. Milano 1926; V. Putick-A. Ružić, Pola stoljeća šumarstva. Zgb 1926, 614–22; G. A. Perco, Die Adelsberger Grotte in Wort u. Bild. Postumia 1929; Poročilo inž. A. Hočevarja; inž. A. Hočevar, Cerkniško jezero (rkp. brez letnice, Geogr. inšt. lj. univ.); poročilo v. d. upravnika Inštituta za raziskovanje krasa pri SAZU v Postojni, dr. R. Savnika v maju 1955. I. R.

Rakovec, Ivan: Schmidl, A. Adolf (1802–1863). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi544351/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid – 10. zv. Schmidl-Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960-1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine