Slovenski biografski leksikon

Scarlichi Rajnald (de Scarlichio Rinaldo), tržaški in (10.) lj. škof, pisec prvega ohranjenega pastirskega lista v slovenščini, r. vojaški družini v Jagru (Erlau) na Ogrskem neznano kdaj, u. v Lj. 17. dec. 1640. Njegov rod je bil po Valvasorju in Mainatiju (Croniche … di Trieste, III, 221, pri Premrou) dalmatinski (Skrlić); znal je tudi slov. Šolal se je v Gradcu, menda tu postal minorit, dobil je proštijo v Pazinu, od tod se vrnil v Gradec, kjer je kot vzgojitelj v družinah visokega plemstva dosegel stik z dvorom, 1620–30 je bil tržaški, nato do smrti lj. škof. Za škof. posvečevalca je povabil Tom. Hrena; temu je sledil tudi kot ces. namestnik in večkrat bival v Gradcu. V Trstu ga štejejo v vrsto najzaslužnejših škofov; k delu za kat. obnovo je pritegnil minorite in jih 1626 naselil v Grajanu; jezuitom je 1627 posvetil temeljni kamen za trž. cerkev. Načrtno je zatiral glagolico; 24. maja 1626 je pisal graškemu nunciju, da noče ordinirati glagoljašev in da jih postopno latinizira (»pian piano me li facio Latini«). Tako je prišel v nasprotje z rim. Propagando, ki je tedaj pripravljala tisk glagolskega misala. Ko so 13. avg. 1626 na seji Propagande brali S-jevo izjavo nunciju, so odločili, da mu izrečejo strogo grajo. Ni znano, ali so jo S-ju sporočili, gotovo je, da je bil S. prvi lj. škof, ki ni posvetil nobenega glagoljaša. Rabo živega slov. jezika je S. pospeševal; v lj. stolnici je iz svojega plačeval slov. pridigarja; l. 1631 je napovedal v obsežnem pastirskem pismu, objavljenem latinsko in slovensko, splošno vizitacijo škofije. Ta naj obnovi duhovniško disciplino po načelih trident. koncila ter odpravi ostanke luteranstva, čarovništva in praznoverja. Natančni zapisniki o tej vizitaciji so prvi izčrpni vir za umetnostno zgodovino lj. škofije; podrobno navajajo za vse cerkve, tudi podružnice, skupno 447 stavb, notranji inventar, obenem pa še, kaj naj prezidajo; S. je dosledno uvajal barok. Zelo se je trudil za obnovitev tiskarne v Lj.; tu mu je nasprotoval mestni svet, ker S. ni imel na voljo papirnice, gotovo pa je bila ovira tudi S-jeva finančna stiska zadnjih let, ko je popolnoma ohromel. V pomoč sta mu bila brat Jurij, kanonik, in franč. provincial Mihael Kumer pl. Chumberg, S-jev pomožni škof (od 1637). Naseljeval je bosenske frančiškane; tem je S. 1632 daroval Hrenovo kapelo v Nazarjih ob sotočju Drete s Savinjo in jim pomagal zgraditi samostan. Po rim. predpisih je preuredil misal, kar je pozneje povzročilo spremembe v slov. lekcijonarju. Od 1631 do smrti je načeloval stalni reform. komisiji; na ukaz Ferdinanda II. so se tedaj morale izseliti še žene in vdove protestantov z otroki, ako niso prestopile v kat. vero; vlada je 1634 predpisala obvezne spovedne listke za vse stanove. S. se je osebno izogibal nasilju, bil pa je načelno odločen. V mladosti je S. zlagal lat. pesmi. V Lj. je dal natisniti svoj pogrebni govor na Ferdinanda II. — S-jevo bronasto doprsje so 1862 postavili na pročelje stolnice v Trstu, drug kip je na stopnišču lj. škof. dvorca. — Prim.: Fasc. 16, 71, 73, 76; fasc. 36, 2 in vizitac. zapisniki 1631–2 (ŠkALj.); Dimitz III, 409; Gruden 956; Kidrič, Zgod., 103–4, 107; Orožen II/2, 239; Pohlin 48; Rutar S., Trst in Istra, 215–6; Valvasor VIII, 672; LZ 1882, 767; Thalnitscher, Historia ecclesiae Lab. (izd. 1882), 31; Wiesthaler, LMS 1882/3, 96–122; Koblar, Iz Letopisov lj. jezuitov (sep.), 1915, 43; Kidrič, ČJKZ III (1921–2), 115; isti, Jsl 1922, št. 180; Premrou M., ČZN XVIII (1923), 66–7; isti, Archeogr. Triest. III. serie, 13. zv. 1926, 5–6; Veider 1943, 39–43. Slika: Ms 1044 (NUK). Kd. + Mkč.

Kidrič, F., Miklavčič, M.: Scarlichi, Rajnald (?–1640). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi539440/#slovenski-biografski-leksikon (19. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine