SAVNIK Roman, geograf, pedagog, krasoslovec in biograf, r.
11. febr. 1902 v Lj., u. 21. okt. 1987 prav tam. Oče Angel, pravnik pri
financi, iz Bilj pri Mirnu, mati Zofija Domladiš iz Ilirske Bistrice. V Lj.
klas. gimn. (matura 1920) in na U zemlj. in zgod. kot glavna predmeta. Še kot
študent je bil 1922 soustanovitelj Geografskega društva in njegov prvi
podpreds. Naslednje leto je postal član internega Geograf. kluba, ki se je
osnoval pod vodstvom asistenta Geograf. inštituta dr. Valterja Bohinca na
Zgornjem Jezerskem, da se loti priprav za izdajanje strok. društvenega glasila
Geografskega vestnika (GV). 1925 se je začel tiskati v Celju in mu je bil prvi
dve leti sour. 1924 je diplomiral iz geografije, 1925 pa doktoriral na temelju
disertacije Prebivalstvo in naselbine v gornjem porečju Save
(rkp.), 1926 je opravil diplomski izpit iz zgod. Od 1925–30 je učil na
gimn. v Celju. 1927 se je samo še z dvema slov. geografoma udeležil prvega
kongresa jsl. geografov v Bgdu in se na grobu znamenitega srb. geografa Cvijiča
poklonil njegovemu spominu (glej njegov prispevek v GV HI/1927, 131–32). Že
pred premestitvijo na gimn. v Lj. se je z več kolegi lotil pisanja prvih slov.
modernih zemlj. učbenikov, za 2., 3., 4., 5. razr. gimn. ter Zemljepisa za nižje strok. ter gosp. in industr. šole, ki so izšli v
več ponatisih. Zadnji učbenik za 5. razr. sred. šol je izšel 1949 in 1951,
dvakrat tudi v hrv. prevodu. - Da se je S. vse življenje zavzeto zanimal za
obrobne predele, zlasti tiste v zamejstvu, ki so bili izpostavljeni
raznarodovanju, priča vrsta njegovih prispevkov v raznih revijah in dnevnem
časopisju, med njimi npr. Slovenski Korotan (psevd. M.
Vinar) v publikaciji Naši onstran meje (1933, 62–76). Hkrati je z dr.
Svetozarjem Ilešičem več let pripravljal Krajevni leksikon
Dravske banovine (Lj. 1937), v katerem je obdelal okr. 600 geograf,
gesel. 1939 je bil po lastni želji premeščen na lj. učiteljišče, kjer je
poučeval do 18. okt. 1943, ko je bil kot aktivist OF aretiran, v zaporu izročen
Gestapu in odpeljan v nem. koncentracijsko taborišče Dachau. Ko ga je 29. apr.
1945 osvobodila amer. vojska, se je pogosto oglašal v Dachauskem poročevalcu,
ki so ga vsak dan izdajali slov. interniranci. V zadnji št. 3. jun. je objavil
dva prispevka: Bavarsko v slov. zgodovini in Nekaj bilance s točnim številom preživelih jugoslovanskih
internirancev, saj so mu bili na voljo vsi podatki, ker je vodil
pisarno jsl. repatriirancev. Med njimi so daleč prevladovali Slov. Po vrnitvi v
Lj. se je odločil za službovanje na osvobojenem Notranjskem in v Slov. Prim.
Jul. in avg. 1945 je vodil v Slavini blizu Postojne tečaj prim. prof.
pripravnikov in jih seznanjal z geogr. Sje in s slov. zgod., jeseni pa je
organiziral in kot delegat prevzel vodstvo takrat ustanovljene popolne slov.
gimn. v Postojni (gl. njegov članek v publikaciji šolstvo postojnskega okraja v
prvem letu svobode, Postojna 1946, 19–36). Jeseni 1949 je bil premeščen v
Portorož, da organizira in vodi Zbirni center knjig in arhivov cone B STO.
Njegov članek o Zbirnem centru je bil objavljen z vrsto netočnosti s strani
ured. v Zborniku osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru 1985, 16–17. Ko po
opravljenem delu jul. 1951 ni dobil niti stanovanja niti delovnega prostora do
5 km proč od nastajajoče Nove Gorice, kjer naj bi bil položil temelje kult. in
znanst. središča slov. Posočja, kot je bilo uradno dogovorjeno, je sprejel
vabilo SAZU in prevzel posle v. d. upravnika njenega 1947 ustanovljenega
Inštituta za raziskovanje Krasa, ki dotlej ni imel možnosti delovanja. Šele
tedaj je namreč dobil primerne prostore v stavbi v Postojni, ko se je iz nje
preselilo sodišče, s čimer je bila dana možnost vsestranske dejavnosti slov.
krasoslovcev. Ta cilj sta zasledovala S. in za njim priznani entomolog in jamar
Egon Pretner (PSBL III, 102–03). 1953 se je S. udeležil prvega mednar.
speleološkega kongresa v Parizu in imel referat Beitrag zur
Kenntniss der Karsthydrographie in Slowenien, ki je izšel v kongresni
publikaciji. Ze naslednje leto je organiziral prvi jsl. speleološki kongres v
Postojni in dal na njem pobudo, da se osnuje Speleološka zveza Jsle. Ko je
začela SAZU 1955 izdajati znanst. publikacijo Acta carsologica, ki ji je bil
sour., in štiri leta kasneje strok. glasilo Društva za raziskovanje jam Sje
Naše jame, ki jih je prvih šest let sour., se je slov. speleologija uveljavila
široko po svetu. 1962 je kot višji znanst. sodelavec SAZU stopil v pokoj.
Poslej se je ponovno posvetil pedag. dejavnosti. Kot zunanji sodelavec
Prosvetno-pedag. službe, ki je imela sedež v Kopru, je bil do 1967 svetovalec
za pouk zemlj. in zgod. na vseh slov. šolah izolske, koprske, piranske,
postojnske, ilirskobistriške in sežanske občine. Vodil je strok. tečaje za
prosvetne delavce in se hkrati nanje oprl pri začetnem snovanju Krajevnega leksikona Slovenije (KL Sje), ki mu je bil
glavni ur. in hkrati avtor povsod tam, kjer ni mogel najti sodelavca, ki bi
zbiral potrebno gradivo na terenu. Delo je trajalo od 1962 do 1980. Izšlo je v
štirih zajetnih knjigah 1968, 1972, 1976 in 1980. Pred izidom prve knjige je
objavil v NRazgl umesten članek pod naslovom (Ne)slovensko
poimenovanje, ki se tiče slov. obalnega področja (XVII/ 1968, 321–22),
po izidu zadnje knjige pa je podal 9. okt. 1981 v Knjiž. listih Dela obširno in
zanimivo poročilo o celotnem delu. Ker je več desetletij zbiral biografske
podatke o zaslužnih Slov., jih v KL Sje navaja nad 4000 na koncu opisa krajev,
kjer so se rodili. Ker pa KL Sje ne zajema zamejstva, je načrtoval še dodatno
peto knjigo, ki naj bi izšla v doglednem času. Ker ni našel nikjer odziva za
drobno zbiranje gradiva na terenu z izjemo zamejstva v It., se je kot
usmerjevalec in svetovalec posvečal le temu področju. Delo počasi napreduje in
bo izšlo pri ZTT v Trstu. - Pomembnejši S-ovi prispevki, ki obravnavajo
predvsem naš klasični Kras, obmorsko področje in Posočje, so: v GV: Solarstvo Šavrinskega primorja (XXIII/1951, 137–55); Hidrografsko zaledje Planinskega polja (XXXII/1960,
213–23); Poimenovanje kraških jam (XXXIV/1962, 133–36);
Kako je nastalo Geografsko društvo Sje (XLIV/1972,
163–65); Radu Bednariku v spomin (XLVIII/1976, 201–02).
- V Geogr. zborniku: Problemi piranskih solin (IX/1961,
61–82). - V Acta carsologica: Razvoj domače speleologije in
nekatere njene aktualne naloge (I/ 1955, 5–23); Podzemeljski svet Prestranškega in Slavinskega ravnika (skupaj s F.
Hribarjem in F. Habetom - 1/1955, 91–147); Barvanje Lokve pod
Jamskim gradom {1/1955, 173–75); Kraško podzemlje na
Idrijskem (skupaj z J. Gantarjem - 11/ 1959, 107–55); Ravenska jama (skupaj z D. Kuščerjem in J. Gantarjem - 11/1959, 5–25);
Draga pri Ponikvah (skupaj s S. Gromom in F.
Hribarjem - HI/1963, 85–101). - V Naših jamah: Slov.
speleološko izrazoslovje (1/1959, 22–23); Izviri
Vipave (1/1959, 30–32); Prvi raziskovalci našega
kraškega podzemlja (11/1960, 16–22); Markiranje jam
(11/1960, 82–84); Prijatelju Z. Jelinčiču v spomin
(VIII/1966, 90–94); Matej Tominc in Jakob Svetina,
prispevek k zgod. raziskovanju škocjanskih jam (IX/1967, 66–67). - V Borih: Franjo Ravnik (1954, 89–101); Slov.
Primorje v domači in tuji znanosti (1955, 64–66); Naše kraške jame kot prirodni muzeji (1955, 168–69); Stiki Simona Rutarja z Ivanom Trinkom (1955, 428–31). - V publikaciji
Prvi jsl. speleološki kongres: Kataster kraških objektov in
problemi naše kraške nomenklature (Lj. 1953, 123–25). V publikaciji
Drugi jsl. speleološki kongres: Speleološki topografski
znakovi i speleološka nomenklatura (Zgb 1961, 209–11). V publikaciji
Kongres geografa u Jsli: Gorica in Goriško (Zgb 1951,
57–79). V Bulletin scientifique: La speleologie en
Yougoslavie (Zgb 1953, 100–02). V švic. speleol. reviji Stalactite: Die jugoslawische Karstjorschung und die Schweiz (Bern
1955). - V Kroniki: Iz zgod. Postojnske jame (IV/1958,
128–45, in VII/1960, 99–110). - V KMD 1960: Škocjanske jame
(99–110). - V SlovJ: Postojnska jama in njeni
obiskovalci (1952, št. 4–6); Predjama pri Postojni
(1953, št. 31–35); Timav ali Reka (1956, 27.VIIL).
- V Turističnem vestniku: Naši zaslužni raziskovalci in
propagatorji Postojnske jame (1955, 325–27); Speleologija in turizem (1955, 442–43); Jamski ali
Predjamski grad? 1958, 9–10). - V IdrR: Proučevanje
Idrijskega krasa (1955, 168–69); Ob logaških vratih
idrijske pokrajine (1960, 7–9). - V GorZb: Kraško
podzemlje v goriškem okraju (1957, 66–71). - V Istrskem tedniku: Slovenščina za samostanskim zidom v nekdanjem Kopru
(1951, št. 12). - V publikaciji 150 let Postojnske jame: Slopetdeset let turistične Postojnske jame (1968). - V publikaciji
Ljudje in kraji ob Pivki, I: Pivčani in njihovi neposredni
sosedje (1975). 1967 je izšla njegova knjižica Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. V sobotni prilogi
Dnevnika: dr. Valter Bohinec, utemeljitelj slov. geografske
znanosti (7. jun. 1984). - Z nekaterimi vodilnimi slavisti je pripravil
knjigo Slovenska krajevna imena, ki obravnava vse kraje
v SR Sji in je izšla v zbirki Leksikoni CZ v Lj. 1985. - S. je zaoral ledino
kot prvi raziskovalec dejavnosti naših in tujih jamarjev na klasičnem Krasu v
Sji in našem zamejstvu. Med njimi je prvi prikazal v PSBL znamenitega slov.
speleologa Ivana Andreja Perka in prof. beneško-slov. porekla Francesca
Musonija, ki je deloval kot geograf, zgod. in narodopisec. Pri PSBL sodeluje od
1977, pri SBL od 1960. Po preselitvi v Lj. je v dogovoru s SAZU več let
pripravljal Slov. geografsko izrazoslovje (tipkopis na
SAZU). Brez uspeha pa je vrsto let sodeloval pri snovanju Atlasa Sje. - S. odlikuje izredna delavnost, natančnost, kritičnost,
veselje do raziskovanja in velika ljubezen do Primorske, iz katere so izšli
njegovi starši in kjer je vrsto let tudi sam delal. Za svoje delo je prejel
zlato značko Društva za raziskovanje jam Sje (1965), častni naslov pedagoškega
svetnika (1964), red dela z zlatim vencem (1972); za življenjsko delo, predvsem
za KL Sje, ki ga je žirija označila kot »najpomembnejši kamen v zgradbi naše
domoznanske književnosti«, pa je prejel 1981 Kidričevo republ. nagrado. Od 1964
je bil častni član Geograf. društva Sje.
Prim.: Osebni podatki; Dr. Savnik Roman - višji
znanstveni sodelavec, v publikaciji Biografije in bibliografije znanst. in
strok. sodelavcev SAZU, 1976, 274–80; Sv. Ilešič, Prof. dr. R. Savnik -
sedemdesetletnik, GV XLIV/1972, 205–08 s sl. in bibliografijo; V. Bohinec,
Prof. dr. R. S. - osemdesetletnik, GV LIV/1982, 137–38; SBL III, 209; Silvo
Fatur, R. Savnik, geograf, zgod. in bibliograf., PrimSreč 1986, št. 63, 247–50;
Jurij Kunaver, R. S. petinosemdesetletnik, Delo 4. mar. 1987 s sl.; PDk 30.
okt. 1987 s sl.; I. Bratko, Delo 19. in 26. nov. 1987.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine