Slovenski biografski leksikon

Santonino (Sanctoninus, de Sanctoninis) Pavel (Paolo), kancler oglejskega patriarhata in humanistični potopisec, r. ok. 1440 v kraju Stroncone pri Narniju v Umbriji, u. med 1508 in 1510 v Vidmu (Udine). Oče Giovanni (u. 1473) mu je oskrbel izobrazbo v klasičnih vedah ter državnem in kanonskem pravu. V službo oglejske patriarške pisarne je prišel med sedisvakanco za patriarhom Ludvikom III. Trevisanom (u. 1465), ko so se hitro menjavali upravitelji parhiarhata; najbrž ga je privedel s seboj iz majhne škofije med Rimom in Neapljem škof Andrej di Ferentino, ki ga je papež imenoval za gen. vikarja in upravitelja patriarhata 21. nov. 1468. S. je temu služil od začetka za notarja, že 27. apr. 1469 pa se podpisuje kot kancler in vodja pisarne. To odgovorno in vplivno službo je obdržal blizu 30 let. Užival je popolno zaupanje patriarha Marka Barba (1471–91), njegov naslednik Ermolao Barbaro (1491–4) pa ga je na predlog kapitlja slovesno imenoval za »edinega kanclerja«. Ko je že nekaj mesecev služil novemu patriarhu Nikolaju Donatiju (1494–7), je moral odstopiti, ker ni maral izročiti pisarni vseh spisov, ki se nanašajo na posle patriarhata. Ob nastopu patriarha Dominika Grimanija (1497–1517) je dobil kar najbolj laskava priporočila, da bi mu znova zaupali kanclersko mesto, a pisarna se je preselila v Čedad, kamor S. ni mogel iti. Medtem je delal še za oglejski kapitelj in mestno upravo v Vidmu. Ko se je patriarška pisarna vrnila v Videm, jo S. spet vodi 1506 in 1507, ko ga že muči podagra. Živ je zadnjič izpričan v spisih 1508, ko pa je 1510 njegov tretji sin Avguštin, ki je bil že 1494 očetov pomočnik in je spremljal vizitatorja po Kranjskem in Koroškem, prevzel kanclersko mesto, je bil S. sam že med mrtvimi.

S. je kaligrafsko napisal 16 zvezkov uradnih zapisnikov za patriarško kurijo (1472–94), stilno izvrstne listine za Visitationum Liber 1488 do 1495 in zapustil nekaj pisem, predvsem pa Itinerarium, ki ima edini tudi literarno in velika zgodovinsko dokumentarno vrednost. G. Vale, ki je ta spis objavil, si razlaga njegov nastanek tako, da je S. poleg uradnih spisov ob vizitacijah, ko je spremljal vizitatorja, še zase delal natančne zapiske o doživetjih in zanimivostih s potovanj v slov. kraje. Zapiske je nato doma v miru literarno obdelal za humanistične prijatelje. Spis ima tri dele, za vsako leto posebnega; leto 1485 ga je vodilo v Ziljsko dolino, 1486 je bil na Gorenjskem in v Dravski dolini, 1487 pa na Štajerskem. S. je sicer spremljal vizitatorja, škofa Petra Carlia iz mesta Caorle ob izlivu Livenze (po lat.: kaprulanska škofija) tudi 1492 na Kranjsko in 1494 na Štajersko, vendar teh potov ni literarno opisal. Po humanističnih zgledih obdelano potovanje 1485–7 je bržkone bil tisti spis, morda še ne do kraja oblikovan, ki ga S. ni maral 1494 izročiti patriarški pisarni, čeprav bi se bil novi patriarh Nikolaj Donati rad iz njega poučil o razmerah onstran habsburške meje, kamor je bil dostop zelo težak. Pozneje je Itinerarij dobil v poklon patriarh Dominik Grimani in ga zapustil nečaku kard. Marinu Grimaniju (u. 1546), iz zapuščine ga je 1547 kupil neki Sirleto, a že 1549 so ga uvrstili v Vatikansko knjižnico in ga shranili pod rkp. št. 3795. V Furlaniji sicer na spis niso pozabili, a polne njegove vrednosti so se zavedali šele, ko ga je kard. Giov. Mercati opisal in ocenil 1937 in 1938. Prve odstavke je iz njega objavil že 1936 J. B. Corgnali, videmski arhivar Gius. Vale pa ga je 1943 objavil v celoti in mu dodal bogat komentar, ki je uporabnost tega vira zelo povečal. Že isto leto je napravil iz S-ovega Itinerarija (precej pristranski) izvleček J. Turk (GMDS 1943), pozneje ga s pridom uporabljajo še drugi.

Slov. zgodovinopisje ne pozna za 2. polovico 15. stol. nobenega spisa, ki bi se mogel po pomenu in bogastvu poročil meriti s S-vim Itinerarijem, čeprav obseg kodeksa ni posebno velik (138 folijev). S. je bil široko razgledan in bister opazovalec, neprizadet ocenjevalec krajev, razmer in značajev, pozoren na vse, kar je moglo zanimati humanističnega izobraženca. Tako je v svoj spis vnašal natančen opis poti, naravne lepote, posebnosti v rastju in živalstvu ter izredne druge zunanje pojave in dogodivščine. Ni prezrl ne gostišč, prehrane in pijač, zdravstvenih in higienskih naprav, prireditev, zabav, iger, glasbe in petja. Posebno ga je zanimala cerkvena uprava z vodilnimi osebami, službami, redovništvo, bogoslužje in nravstveno stanje; pa tudi cerkvene in druge zgradbe, njihova kakovost in umetnostni okras. Opisuje seveda tudi srečanja z oblastniki in plemiškimi gostitelji, krajevne in zgodov. znamenitosti, oblačila in običaje. Tudi način opisovanja ima kulturnozgodovinsko vrednost. Aparat, ki ga je dodal G. Vale, se ozira na razmere in teženja v patriarhatu v S-ovem času, na njegov rod in osebne odnose, pri besedilu samem pa navaja iz oglejskega arhiva in dosegljive literature, v obilni meri tudi slovenske, važne podatke, ki razlagajo ali dopolnjujejo S-a. Določevanje krajev in njihova imena mu delajo sicer težave, na splošno pa se dobro znajde, edino tisk nem. in slov. imen je večkrat zmeden, a ne toliko, da bi bistveno oviral uporabnost tega vira. — Prim.: J. B. Corgnali, GMDS 1936, 143, 145 (tu navaja še »Ce fastu« 1936, 152–4); Giov. Mercati, Una visita a Cilli nel 1487. Scritti in onore di Bartol. Nogara, Rim 1937, 263 ss; isti: Codici latini Pico Grimani Pio … con una disgressione per la storia dei codici di S. Pietro in Vaticano. Studi e Testi 75, Rim 1936; Gius. Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola n. a. 1485–1487. Studi e Testi 103, Rim 1943; J. Turk, GMDS 1943, 95–102; R. Egger, Die Reisetagebücher des Paolo Santonino, Clc 1947 (skrajšan nem. prevod); J. Mal, Z oglejskim vizitatorjem po Sji, SPor 1950, št. 100–12; isti, Stara Lj. in njeni ljudje, 1957 (v knjigi uporablja podatke iz S-a, gl. str. 195, 199, 200); A. Baš, Etnografija Santoninovega Itinerarija, Kron 1954, 122–7; Gspan-Badalić, Inkunabule v Sloveniji, Lj. 1957, 33; Dr. Cvetko, Zgod. glasbene umetnosti na Slov., 1958, 34, 36, 41–6, 52–4, 57, 97. Mkč.

Miklavčič, Maks: Santonino, Pavel (okoli 1440–med 1508 in 1510). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536821/#slovenski-biografski-leksikon (5. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine