Rustja, Josip (1894–1967)

Rustja Josip inž., kmetijski strokovnjak, r. 4. okt. 1894 v Skriljah na Vipavskem, živi v Gor. Obiskoval je gimn. v Gor. (mat. 1913), študiral agronomijo na Dunaju (dipl. 1921). Med prvo svetovno vojno je bil kot ujetnik zaposlen na kmetijskem preizkuševališču Todorešti (Besarabija), 1917 je z jsl dobrovoljci odšel na solunsko fronto. Služboval je (1921–3) v Trstu pri Kmetijski zadrugi, v Gor. (1923–8) pri Zadružni zvezi, kjer je vodil blagovni oddelek, dokler ga niso odpustili Italijani. Leta 1930 je ustanovil trgovino s semeni in kmetijskimi potrebščinami v Gor.

R. je po 1918 organiziral kmetijsko zadružništvo na Goriškem: ustanovil je več desetin mlekarskih zadrug. Na njegovo pobudo so 1924 v Gor. začeli gojiti breskve in hruške »košija«.

Izdal je 1923 (do I, 26) v Trstu tednik Mali list, v Gor. pa uredil od II. letnika (1923) dalje Gospodarski list, glasilo Zadružne zveze, in vanj večinoma sam pisal. L. 1929 je v Gor. upravljal tednik Novi list in mesečnik Družina.

Spisal je Gospodarsko čitanko (GMD 1925); Sadjarstvo (ib., 1928); Travništvo (ib., 1929); Gospodarsko berilo (ib., 1933); Kaki (Kmečka knjiga 1950). — Prim.: poročilo prof. dr. Jelinčiča. *

RUSTJA (RUSTIA) Josip, agronom in kulturno-politični delavec in publicist, r. 4. okt. 1894 v Skriljah na Vipavskem kot osmi otrok kmečke družine očetu Pavlu in materi Mariji Bajc, gospodinji, u. 26. dec. 1967 v splošni bolnišnici v Gor., pokopan v Pevmi. Osn. š. je obiskoval v Skriljah (1900–03), 4. razr. v Kamnjah (1903–04), v Gor. pa pripravnico in z odliko nem. klas. gimn. z maturo 1913, nato se je vpisal na Visoko kmet. š (Bodenkultur) na Dunaju. Jul. 1914 je opravil prvi drž. izpit, naslednje leto je bil mobiliziran ter dodeljen 97. trž. pešpolku (Demogen) ter poslan z 18. maršbataljonom na rusko fronto v Karpatih, nato v Bukovino. Pri Oknu je bil med Brusilovo ofenzivo 10. jun. 1916 ujet. Iz zbirnega taborišča v Darnici so ga poslali v Benderi, od tu v Todorešti pri Kišenjevu v Besarabiji, kjer je delal kot delavec-laborant na poskusnem polju Kmetij. preskuševališča. Po februarski revoluciji je avg. 1917 vstopil v Dobrovoljski korpus v Odesi; dodelili so ga v drugo komitsko četo druge divizije ter ga poslali preko Moskve, Arhangelska in Severnega ledenega morja, Škotske, Angl., Franc. in It. ter Patrasa v Solun. Med vožnjo je bil tolmač. 27. nov. 1917 je prispel z enoto na bojni odsek pod Krivo Čuko ter se bojeval v drugi dobrovoljski četi drugega bataljona 14. Timoške divizije, ki je ob jesenski ofenzivi 1918 in po njej prodirala čez bolg. položaje, zavzela Pijačkavačko planino pri Carskem selu, nato preko Štipa, Ovčjega polja in Skopja, skozi Kačanik in ob Ibru do Kraljeva, nato na zahod čez Bosno in Hercegovino v Dalmacijo do Dubrovnika, kjer je bil apr. 1919 odpuščen. Kot štipendist dežel. vlade za Sjo je nadaljeval študij agronomije na Dunaju, kjer ji diplomiral za inž. poleti 1921. Na Dunaju je bil član akad. kluba Balkan in preds. Akad. zadruge, ki je upravljala s podporami in študijskimi štipendijami. - Služboval je pri Kmet. zadrugi v Trstu (1921–23) in Zadružni zvezi v Gor. do jan. 1928, ko je bil imenovan faš. komisar, R. pa odpuščen. Naslednji dve leti se je preživljal kot časnikar in pisec člankov za razne časopise, obenem je bil glavni zastopnik dunajske zavarovalnice Dunau. Dec. 1930 je od Justa Ušaja kupil trgovino s semeni, gnojili in sredstvi za varstvo rastlin Vinoagraria na Travniku v Gor., kjer je nad 35 let poslovanja dajal nasvete kmetovalcem z obeh strani meje. V lastnem laboratoriju je opravil ok. 25.000 analiz zemlje, semen, vina in mleka, ugotavljal bolezni in škodljivce rastlin ter popravljal napake in bolezni vina; svojim odjemalcem je posredoval nad 100.000 nasvetov brezplačno. Kot za družni delavec je ustanavljal blagovne zadruge, zlasti mlekarske in vinarske, organiziral pridelovalne semenske krožke in vaške skupnosti, obenem pa vztrajno predaval v trž. in gor. pokrajini. Organiziral je posebne sadjarske in vinarske tečaje ter vodil številne knjigovodske ter prosv. seminarje na Tolminskem in Idrijskem. Poleg Franca Pegana, Antona Podgornika in Justa Ušaja je bil R. glavni steber kmetij. posvetovalne službe, od njih pa je samo on vztrajal in ostal tudi pod faš. vlado v Gor. - Kot kulturnoprosv. delavec si je prizadeval za ohranitev slov. tiska in razvoj društev in ustanov. Bil je med soustanovitelji, blagajnik in gospodar GMD; bil je preds. Naše založbe v Trstu, več let odb. in eno leto preds. Prosvetne zveze v Gor. (do razpusta 1928), več let odb. založbe Sigma in odb. knjigarne Fortunato-nasledniki v Trstu ter solastnik in nad 30 let vodja Katoliške knjigarne v Gor.; s sredstvi in posredovanji je omogočil izdajanje strok. knjig in časopisov. Osebno je ur. Gospodarski list v Gor. (1923–28), vodil upravo tednika Novi list in mesečnika Družina (1929). V navedenih treh listih je ur. strok. rubrike (vprašanja in odgovori, navodila), v Novem listu pa je objavil svoje spomine (maj, junij 1966). Med obema vojnama je strok. članke priobčeval tudi v glasilih Sadjar in vrtnar ter Kmetovalec (Lj.), po vojni pa v reviji Naš vrt. Največ njegovih strok. člankov je izšlo po drugi svet. vojni v časopisu Soča (Gor. 1947–53), med najpomembnejšimi so razprave: Gnojenje, Za dosego višjih pridelkov, O krmljenju, Pridobivanje semen, Sodobno kletarstvo, Gnojenje in gnojila, Krompir in druge. Začel je izdajati Trinkov koledar in ur. prvih šest letnikov. Sodeloval je tudi pri Goriški Straži, pri Malem listu v Trstu, pri Jadranskem almanahu, pri raznih almanahih, stenskih koledarjih in pratikah, zlasti pri Pratiki GS. Poleg strok. razprav je napisal številne notice, navodila, prikaze, kritike in poročila o domačih in mednar. prireditvah, kongresih in razstavah, pisal o uspešnih podjetjih, o nasadih, o strok. odkritjih in novotarijah. Napisal in izdal je pri GMD poljudne knjižice: Gospodarska čitanka (1924–25), Sadjarstvo (1928), Travništvo (1929) in Kmetijsko berilo (1932). Istrska MD (matica) je izdala knjižico Gnojenje in gnojila, Sadjarsko in vrtnarsko društvo Sje knjižico Kaki (1948; ponatis ČZP Kmečka knjiga 1950). Pripravil je tudi besedilo za Montecatinijev ilustrirani koledar zatiranja bolezni in škodljivcev vinske trte ter izdal vsako leto svoje poslovne cenike, biltene in obvestila. - Zavoljo narodne zavednosti in vsestranske publicistične dejavnosti so ga faš. zaprli, internirali in nacisti pred prekim sodiščem obsodili; bil je vsega skupaj interniran in zaprt na otokih Tremiti (Urbisaglia, Isernia) skoro 48 mesecev. - Kot so ga orisali sodobniki in rojaki, je bil R. neutruden idealist, »ki je vse dal za dobrobit svojega ljudstva, ne da bi za to zahteval zase kako plačilo«. Bil je svetal lik izobraženega, požrtvovalnega in poštenega javnega delavca, ki je ostal na strani ljudstva tudi v najhujših časih ter mu nesebično pomagal.

Prim.: SBL III, 174–75; Sodobno kmetijstvo 1966 6; Gosp Trst 670, 29. dec 1967; Avtobiografija J. R. z dne 26. jan. 1966, 10 + 1 stran; najina korespondenca do 17. dec. 1966 ter osebni razgovori, žpk urad Kamnje 28. mar. 1986.

Adč.