Slovenski biografski leksikon

Rustia Josip, gozdarski strokovnjak, r. 25. febr. 1861 v Skriljah pod Čavnom, u. 26. nov. 1949 v Lj. Po dovršeni realki v Gor. (1879) in zemljedelski visoki šoli (gozd. fak.) na Dunaju (1883) je vstopil 1884 v Gor. kot gozd. pripravnik pri upravi drž. gozdov; 1884–7 je bil v Kostanjevici na Dolenjskem ter 1886 opravil praktični gozd. izpit v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju. Od 1887 je bil gozd. asistent v Innsbrucku (Tirolsko), od 1888 na otoku Mljetu pri Dubrovniku, kjer je spretno uredil zamotano vprašanje glede gozdnih služnosti tamkajšnjih kolonov. Dec. 1892 je bil imenovan za vodja gozdne uprave v Predazzo (Juž. Tirolska), 1895 pa v isti lastnosti v Motovunu v Istri. Od 1906 je bil višji gozd. upravitelj pri gozdarskem ravnateljstvu v Gor., od 1911 gozd. svetnik, 1917 dobil naslov »inženir«, 1918 je postal viš. gozd. svetnik. Po zlomu Avstrije je postal R. vodja gozdar. odseka v poverjeništvu za kmetijstvo pri Narodni vladi Sje v Lj., tu organiziral upravo drž. in verskozakladnih gozdov v Sji, bil od 1919 dvorni svetnik, od 1922 pa ravnatelj novo ustanovljenega ravnateljstva drž. gozdov v Lj., konec 1924 stopil v p. — L. 1931–6 je predsedoval lj. podružnici Jsl šumar. udruženja, od 1932 pa bil nje častni član. Uspešno je R. organiziral 1930 in 1936 gozdarski razstavi na lj. velesejmu. — Spisal je več razprav (ŽiS 1933, št. 2–6; Šumarski list, Zgb 1937, št. 4; GozdV, Mrb, 1938, 9; 1940, 10). O svojem službovanju na Mljetu je objavil spomine v ŽiS 1938, št. 3–4. — Prim.: L 1925, 71; Lj. velesejem 1930 (slika). Ara.

Andrejka, Rudolf: Rustia, Josip (1861–1949). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528912/#slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RUSTIA Josip, gozdar, r. 25. febr. 1861 v Skriljah na Vipavskem, u. 26. nov. 1949 v Lj. Oče Anton, kmet, mati Marija Zgonik, gospodinja. Po ljud. š. v domačem kraju je obiskoval realko z maturo 1879 v Gor., nato študiral gozdarstvo na Visoki kmet. š. (Bodenkultur) na Dunaju, kjer je diplomiral 1883, naslov inž. pa je pridobil 1917. Služboval je 1884 kot pripravnik pri upravi drž. gozdov v Gor.; 1884–87 je bil pri gozdni upravi in taksiral gozdove verskega sklada v Kostanjevici na Krki (Dolenj.) ter med tem opravil strok. izpit pred komisijo ministrstva za kmet. na Dunaju (1886). Leta 1887 je bil asistent gozd. uprave v Innsbrucku, 1888–92 na otoku Mljetu, kjer je uspešno urejal zapletene razmere med koloni in lastniki gozdov. 1892 je bil imenovan za vodjo gozdne uprave v Predazzo na Južnem Tirolskem, 1895 pa na enak položaj v Motovunu v Istri; 1906 je bil imenovan za višjega upravitelja gozdnega ravn. v Gor. 1911 je napredoval za gozd. svetnika, 1918 pa za višjega gozd. svetnika. Po ustanovitvi Jsle 1918 je bil imenovan za predstojnika gozdar. odseka pri poverjeništvu za kmetijstvo Narodne vlade za Sjo v Lj., 1919 za dvornega svetnika, 1922 za ravn. drž. gozdov Sje. - R. je izdelal gozdno gospodarske ureditvene načrte za Trnovski in Krakovski gozd ter posodobil programe gozdnih uprav. Konec leta 1924 je bil upokojen, vendar je še vedno ostal v središču strok. dogajanj. Bil je preds. lj. podružnice Jsl. gozdar. združenja (1931–36) ter organiziral med drugim gozd. razstavi na lj. velesejmu 1930 in 1936. Objavil je več razprav v časopisu ŽiS 1938, v Šumarskem listu 1937 in GozdV 1939–40; spomine iz obdobja službovanja na Mljetu je objavil v časopisu ŽIS 1938.

Prim.: Izpisek iz rojstne knjige žup. urada Kamnje z dne 28. mar. 1986, št. 13/86; SBL III, 174; Lovec 1925, 71; Lj. velesejem 1930 (slika); Kmetovalec 1936; GozdV 1962, 20, 244; Za naš les 1936, 4 str.

Adč.

Adamič, France: Rustia, Josip (1861–1949). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528912/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine