Slovenski biografski leksikon

Rusjan Edvard, aviatik in konstruktor letal, r. 6. jun. 1886 v Trstu, u. 9. jan. 1911 v Bgdu. Oče Franc R. je bil sodar, mati Furlanka Grazia Garbas. L. 1890 se je družina preselila v Renče, nato v Gor. R. je obiskoval osn. šolo v Trstu in Gor. ter tam meščansko šolo in večerni trgovski tečaj. Bolj kakor sodarstvo, ki se ga je bil izučil doma, ga je veselila mehanika. Športno se je začel udejstvovati kot kolesar in se kot član koles. društva Gor. udeležil več tekem tudi v Zgbu, Clcu, Gradcu in Italiji na dirkalnem kolesu, ki si ga je napravil sam. Prve pojme o letalstvu je zajemal iz časopisja in začel z modelarstvom (1905). L. 1909 je po lastni zamisli izdelal maketo letala normalne velikosti, namestil na njej bencinski motor in z njo dosegel prvi odskok od tal. Da bi bolje spoznal konstrukcijo letal in tehniko letanja, je dobil po italij. športnih tovariših zvezo s turinskim tovarnarjem motorjev Müllerjem in ga zainteresiral za svoj načrt 4-cilindrskega lahkega avionskega motorja (Gazetta dello sport 1909). Dne 8. sept. 1909 si je ogledal letalske tekme v Bresciji, se seznanil z Blériotom in raznimi oblikami letal. Z Müllerjevim posredovanjem je prišel do pravega motorja (anzani), ga vgradil v svoje novo letalo, ki ga je izdelal z bratovo pomočjo. Z Edo I — tako je imenoval svoj biplan — je 25. nov. 1909 dosegel prvi vzlet na Velikih Rojicah pri Gor. Dne 6. dec. se mu je med vajami pred številno publiko letalo razbilo ob pristajanju, a motor je ostal še uporaben. Ob podpori prijateljev Makuca, Fr. Batjela i. dr. je do 13. febr. 1910 zgradil izpopolnjen biplan Edo II. Z njim je na Velikih Rojicah 27. marca poletel že 20 m visoko in 1 km daleč. Stik z zgb športnikom in podjetnikom Mihajlom Merćepom mu je to leto omogočil obisk svetovne razstave letal v Parizu in nabavo močnejšega motorja (gnome). Preselil se je k družabniku v Zgb, končal 12. nov. konstrukcijo novega monoplana in z njim dosegel vzlet že po 28 m. Na javni produkciji 26. dec. 1910 v Zgbu je doživel pravi triumf (ok. 100 m višine in 10 minut letenja). Z Merćepom sta zasnovala turnejo po Balkanu, toda že pri prvi produkciji 8. jan. 1911 v Bgdu je močan veter treščil letalo ob obzidje kalemegdanske utrdbe in R. je zaradi poškodb, dobljenih pri padcu, med prevozom v bolnišnico u. Pri veličastnem pogrebu mu je naslednji dan govoril Branislav Nušić. Z veliko domiselnostjo, požrtvovalnostjo in nedopovedljivo voljo je R. kot pionir slov. in jsl letalstva dosegel za svoj čas velike uspehe in prispeval k splošnemu napredku aviatike. Razen številnih časopisnih objav se je dokumentacija o njegovih konstrukcijah in dosežkih izgubila. — Prim.: Gabršček II, 194, 302, 358–9; Gor. 1910, št. 50, 53, 102, 104; S 1910, št. 295; Soča 1910, št. 148; Novosti (Zgb) 26. dec. 1910; E 1911, št. 10, 12; Gor. 1911, št. 3, 4; IT 1911, št. 1 (slika); PL 1911, št. 2; S 1911, št. 7, 9; SN 1911, št. 7, 8, 9–11; Sn 1911 (slika in notica), 128; Soča 1911, št. 5; Jak. Zupančič, SŠM, Poljudnoznanstv. knjižnica III, Lj. 1911, 1 (slika), 65, 66 (sliki R-ovih aeroplanov); J 1914, št. 307, 312 (slika R-a in Merćepa), 313; 1937, št. 300; S 1939, št. 294 (s sliko); Istra 1940, 2; J 1940, št. 301 (slika); Politika (Bgd) 1940, št. 11698 (slika); S 1940, št. 297a; SPor 1952, št. 115 (slika), 118; Brajnik Rudolf, Tov 1953, 630; Zlatko Bisail, Edvard Rusjan, Lj. 1958 (s slikami). Ara. + Gpn.

Andrejka, R., Gspan, A.: Rusjan, Edvard (1886–1911). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528746/#slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine