Slovenski biografski leksikon

Rus Mavricij, zdravnik, r. 12. avg. 1879 v Matenji vasi pri Postojni, zrastel pri Sv. Vidu pri Lukovici, je obiskoval osn. šolo v Idriji, gimn. v Lj. (mat. 1897), študiral medicino na Dunaju (prom. 1903). Bil je štiri leta sekundarij v lj. bolnišnici, od 1909 šolski zdravnik v Lj., nato uradni zdravnik mesta Lj., 1920 do 1945 mestni fizik, v zdravniški službi do upokojitve 1950. Živi v Lj. — V balkanski vojni 1912 je služil kot zdravnik na bolg.-srbski strani v Vratcih pri Sofiji (SN 1912, št. 279). Objavil je strok. članke v listih: Domače ognjišče (1910, 1913 z Jernejem Demšarjem), Gasilski koledar (1932), Glasilo Zdravn. zbornice (1927, 1929), Komunalna biblioteka Zveze gradova kraljev. Jsle (1939), Lječniški vjesnik (1909; sep. Zgb 1910), S (1917, št. 61, 62, 66; 1932, št. 179), SN (1927, št. 37; 1929, št. 82; 1931, št. 264), Věstnik čes. lekarů (1932), ZdrV (1932) ter v knjigah Fran Marolt, Čitanka za strok. obrt. nadalj. šole 1925 in Pčeljnikov Andrej, Gospodinjstvo 1938. Samostojno so izšle: Prva pomoč, 1925, 1931², 1940³, 1944⁴; Zdravje mladine, 1928. V Knjižnici podmladka Rdeč. križa pa je izdal: Prva pomoč. Izdaja za mladino, 1929, 1935³; Varujmo zdravje, 1930; Kaj moramo vedeti o zračnih napadih, 1935, 1940. — Prim.: Spominski almanah 193 (slika), 329; Zgod. slov. univerze v Lj. do 1929, 100; Pirc, Bibliografija. *

Uredništvo: Rus, Mavricij (1879–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528641/#slovenski-biografski-leksikon (21. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RUS Mavricij, zdravnik, r. 12. avg. 1879 v Matenji vasi pri Postojni, u. 22. mar. 1977 v Lj. Oče Josip, mali posestnik in trgovec, mati Marija Štajer iz Idrije. Mladost je preživel pri Sv. Vidu pri Lukovici. Osn. š. je obiskoval v Idriji in živel pri materinih sorodnikih, gimn. pa v Lj. in maturiral 1897 (njegova gimn. sošolca sta bila prof. dr. Alfred Šerko in prim. dr. Franc Derganc). Medicino je študiral na Dunaju in 1903 promoviral. Ob veliki manifestaciji slov. študentov 1901 na Dunaju za slovensko vseučilišče v Lj. je R. predsedoval temu shodu. Svoje strokovno delo je začel v Novem mestu, nato je bil štiri leta sekundarij v lj. bolnišnici. Mestni š. zdravnik je postal 1909. Še istega leta je napisal daljši članek z naslovom Vpeljava šolskih zdravnikov v Ljubljani. To delo štejejo kot prvo tiskano poročilo o šolskem zdravju v Sji. S skupino slov. zdravnikov je na poziv avstr. Rdečega križa odšel kot zdravnik na balkansko vojno (1912). Bojev se je udeležil na bolgarsko-srbski strani pri Vratcih pri Sofiji. 1920 je postal mestni fizik v Lj. in bil na tem delu do 1945. Sodeloval je z mnogimi mestnimi službami, kot so mestni gasilci, tržno nadzorstvo, socialno skrbstvo, reševalna postaja. O zdravstvenih razmerah v mestu Lj. je izdajal Letna poročila o zdravstvenih prilikah v Ljubjani. Ta poročila so na strok. zelo visoki ravni kazala na tedanje zdravstvene pogoje mesta Lj. Napisal je veliko strok. in poljudnih člankov. Posebej velja naglasiti, da je pisal najprej v Lječniški vestnik (ki je bil takrat še glasilo Slov. zdravniškega društva), v glasilo zdravniške zbornice, v Gasilski koledar, v Domače ognjišče itd. Samostojno pa je napisal Prvo pomoč (1925), ki je bil tedaj edini priročnik za prvo pomoč in so jo večkrat ponatisnili. Prvo pomoč je priredil tudi za mladino in jo je izdal Rdeči križ za svoj podmladek (1929, 19352); objavil je še Varujmo zdravje (1930) in Kaj moramo vedeti o zračnih napadih (1935, 1940). Delal je mnogo v slov. zdrav. organizacijah in bil od 1918 do 1919 preds. Slov. zdrav. društva. Upokojil se je 1950. Nato je živel v Ičićih pri Opatiji.

Prim.: SBL III, 173 in tam nav. liter.; ZdrV 38/1969, 408; 46/1977, 479.

A. Pr.

Prijatelj, Anton: Rus, Mavricij (1879–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528641/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine