Slovenski biografski leksikon

Rudolf Branko, književnik, r. 31. okt. 1904 v Slov. Konjicah odvet. Ivanu (gl. čl.), živi v Mrbu. Osn. šolo je obiskoval v roj. kraju, klas. gimn. v Mrbu (mat. 1922), filoz. fakulteto v Zgbu in Lj., kjer je diplomiral iz naravoslovja (1930). Kot gimn. suplent je služboval 1931–4 v Celju, opravil 1936 prof. izpit iz zoologije, botanike in geologije, bil nato do 1937 prof. v Novem mestu in do 9. apr. 1941 v Mrbu. Med okupacijo je živel brez službe pri tastu Fr. Gumilarju, šol. upravitelju v Lipovcih pri Beltincih. Po prihodu SNOS v Prekmurje v začetku apr. 1945 je postal časnikar pri soboškem Novem času, od maja do sept. 1945 je bil urednik kulturne rubrike LdP v Lj, od 1947 prof. na I. gimn. v Mrbu, od okt. 1948 direktor Drame, nekaj časa tudi upravnik SNG v Mrbu, od zač. 1949 urednik Poljudnoznanstvene knjižnice pri SKZ v Lj, od maja 1951 glavni urednik založbe Oja v Mrbu, od marca 1952 do jan. 1954 spet prof. v Mrbu, odtlej tam upravnik Umetnostne galerije. Levičarsko se je usmeril že v visokošolskih letih, kot suplent v Celju 1932 član KP (v celici s Slavkom Šlandrom), med okupacijo sodeloval z osvobodilnim gibanjem v Prekmurju, zato bil zaprt in mučen.

Pesmi je objavljal R. pred vojno predvsem v LZ in Oja, po vojni v NOja, otroške pesmi pa v Cicibanu in Pionirju. Doslej je izdal 2 zbirki: izbor lirskih pesmi Svet in jaz (1954) in otrokom namenjeno knjižico uspavank, otroških iger in drugih pesmi Zamorček in ladjica (1955). Poglavitni del prve zbirke so trije cikli sonetov: O resnici, Renesančni soneti in Romantični soneti. Te in druge lirske pesmi izražajo iskanje resnice, občudovanje umetnin, čustva in misli o umetniškem ustvarjanju ter disonance in sozvočja s svetom. V zbirki mladinskih pesmi upodablja prisrčna doživetja otroških želj, radosti, zadreg in ugank o svetu, naslanjajoč se na domače, predvsem štajerske ritme. — Svojevrstne so R-ove pripovedne pesmi, »potepuške in lajnarske« (n. pr. Muzikant odgovarja gizdalinu; Žalostinka za baronom, ki se je zadušil z ribjo koščico; Žalostinka za obešencem, vse v Obz 1952). Te pesmi so zložene v jeziku, ki je barvan s štajerskimi narečnimi značilnostmi, v ljudsko-lajnarskem tonu, z ljudskim humorjem in zadržanim posmehom zoper oholost, gospodovalnost in nasilje.

R-ovi pripovedni spisi ponazarjajo povečini piščeve napredne ideje. Objavljeni so v predvojnem in povojnem časopisju (v LZ 1933 n. pr. novela Princ Ranofer jadra na napad; Oja, NOja, MV, 7 dni, Ciciban, Pionir, Pionirski list i. dr.). Doslej je izdal 2 zbirki proze: knjižico pravljic Čudno jezero (1953) in zbirko Nespodobne cvetice (v isti knjigi z Branka Hofmana Vrabčki, 1955), ki vsebuje poleg naslovne povesti med drugimi prozaičnimi spisi še satirično pravljico Mož z umetnim nosom, parabolo Jaka Narobe, basen Kdo je od muh in 42 »miniaturnih basni in prilik«. Poleg pravljic piše R. za otroke tudi naravoslovne črtice, za odrasle pa potopise (Razmišljanja o Parizu, NRazgl 1955, št. 7; S poti po Švici, 7 dni, št. 5; Kratki zapiski o Benetkah, NOja 1956). — Pred vojno je sodeloval pri Totem listu s polit. in ljudskimi šalami, pri povojnem Totem listu in Pavlihi pa z epigrami.

R-ovi dramatski poskusi so ostali doslej v rokopisu. Kot 8. zv. Mladega odra je izšla igra za lutke v 5 dej. Pod zvezdo (1947). Prikazuje zmago pohorskih partizanov nad fašističnimi zatiralci. Igrane so bile lutkovne igre Konjiške gore zmaj (1931), Grad na Planinki (1932) i. dr. Objavil je nekaj teoretičnih oz. poljudnih člankov o lutkarstvu, tako: Opazke o lutkah in o »Zvezdi« (v knjigi Pod zvezdo, 1947), Tehnične pripombe k igri Pod zvezdo (v isti knjigi), ilustr. članek O lutkah (Mladina 1950, št. 5) ter O lutkah in vzgojni vrednosti lutkarstva (ib., št. 35).

Zelo številni so R-ovi spisi o leposlovju. Primitivizem Žarka Plamenca odklanja v polemiki Plamenac kontra Cankar (Sdb 1938). V LZ je ocenil IV. zv. ZbD Fr. Erjavca, v esejih Psihologija Odčaranega sveta ter Moderna umetnost in Vodušek (oba v MP 1940–1) razpravlja o pesniški zbirki Boža Voduška Odčarani svet. Po vojni, zlasti zadnja leta, pa je med slov. lit. kritiki in poročevalci verjetno najbolj plodovit.

Kot literarni kritik in teoretik se R. javlja s prispevki kaj raznih zvrsti — od eseja in lit. kritike preko glose in polemike do popularnih prikazov in priložnostnih člankov ob smrtih in obletnicah. Vendar tudi najbolj priložnostnim novinarskim prispevkom ne manjka izvirnih opažanj in misli. Napisal je vrsto kritik o povojnih slov. knjižnih delih, še več pa zanimivih oznak o leposlovnih delih, ki jih dobivamo v prevodih. Sistematično je glosiral monografije in zbirke razprav in esejev o literaturi, ki so izšle zadnja leta (Lessing, H. Taine, Belinski, Marx-Engels, Černiševski, Mehring, Gorki, Lukacs, B. Kreft, B. Ziherl). Je zlasti dober poznavalec Shakespeara (gl. gledališke ocene), Molièra (Molière in barok, GLMrb 1946–7), B. Shawa (G. B. Shaw in moderna komedija, ib.; G. B. Shaw, GLLjD 1946–7; G. B. Shaw, NOja 1951), Petöfija (Pesnik, borec in politik S. Petöfi, NŽ 1949), Ivana Cankarja, Miroslava Krleže, Louisa Adamiča (Spominu Louisa Adamiča, NOja 1951 in dr. prispevki ob Adamičevi smrti).

Z gledališčem se je začel R. ukvarjati v Celju, kjer je bil sodelavec režiserja Milana Košiča, z gledališko publicistiko pa v Mrbu kot urednik GLMrb v sezoni 1938–9. Ta list je urejal tudi po vojni kot direktor Drame oz. upravnik SNG. Od prve povojne predstave dalje ni nihče toliko spremljal dela mrb Drame in Opere (tudi baleta) kakor R. Napisal je v GLMrb vrsto glos in člankov o gledališču (n. pr. Opera — zaveznik naprednega meščanstva, 1946–7; Ples in balet, ib.; Henrik Ibsen z našega stališča, 1947–8; Opazke o Goldoniju, ib.; niz ocen v Vestnik oz. Večer, SPor, LdP, NOja). Kot kronist mrb gledališča je označil umetniško delo Pavla Rasbergerja (LdP 1951, št. 59), M. Zakrajškove (ib. št. 121) in A. Neffata (Obz 1950). Ocenil je tudi nekatere uprizoritve SNG v Lj. in amaterskih odrov (n. pr. Ali naj ljudski odri igrajo Shakespeara? Obz 1950). S člankom Za tehnično poglobitev odrov (LdP 1948, št. 211) je skupaj z Ljudsko prosveto Sje pripomogel, da so po vojni zgrajeni odri v prosvetnih domovih prostorneje in sodobneje opremljeni od predvojnih. O problemih igralske umetnosti razpravlja v eseju O »stari« in »novi« igralski umetnosti (NOja 1948).

R-ova ok. 500 strani obsegajoča ilustrirana Kulturna zgodovina za gledališča še ni dobila založnika, pod naslovom Maske in časi (1955) pa je izšla kratka kult. zgodovina, pač najznačilnejše njegovo delo. V njem je prišlo do veljave R-ovo polihistorsko znanje. Tu mu je uspelo pokazati, kako odločilno vpliva gospodarski položaj na stil določene dobe, stil raznih umetnosti pa daje presenetljivo podobne karakteristike o zavedni in nezavedni psihi vladanih in vladajočih. Knjiga obravnava stilna obdobja ob znanih slov. gled. igrah od Tugomera do Iv. Cankarja.

R. je objavil lepo število kritik, glos, poročil, teoretičnih in poljudnih člankov o slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in urbanizmu, zlasti odkar je upravnik Umetnostne galerije, in to v zvezi z raznimi likovnimi razstavami v Mrbu in Lj. (n. pr. Glose k februarski razstavi mrb upodabljajočih umetnikov, NOja 1953; Spet nekdo, ki je premalo cenjen in spoštovan. O Gasparijevi razstavi v Lj, Večer 1953, št. 138). Pisal je nadalje o posameznih umetnikih (n. pr. o N. Pirnatu, NOja 1955; Antetu Trstenjaku, LdP 1955, št. 6; Fr. Miheliču, NOja 1956; poljudni prikazi svetovnih in naših slikarjev v prilogi 7 dni), o umetnostnih obdobjih in problemih (n. pr. Umetnost starejše kamene dobe, Mladina 1950, št. 15; O idejnosti v likovni umetnosti, ib., št. 27; O realizmu v umetnosti, ib., št. 41; O »Arhitektu« in arhitekturi, NRazgl 1953; Pota umetnostne teorije, NRazgl 1954; Fantastična grafika Franceta Miheliča, ib.; Problem stila in spomenikov NOB, gledan ob mapi Zdenka Kalina, NRazgl 1956; Urbanizem, amerikanizem, socializem, NRazgl 1957; Ob vprašanju surrealizma in Hieronimusa Boscha, NSd 1957; Vtisi s kongresa umetnostnih kritikov v Dubrovniku, NOja 1957), pa tudi glose k razstavi kitajske uporabne umetnosti v Lj. (NRazgl 1956). V SE 1956 je objavil razpravo Ob problemu slov. panjskih končnic, v NSd 1956 pa članek Ob Slovenskem etnografu.

O glasbi govorijo nekateri R-ovi kritični, teoretični in popularni prispevki (n. pr. O tendenci v glasbi, GLMrb 1947–8; Opazke k Zgodovini glasbe, ki so jo napisali Ukmar-Cvetko-Hrovatin, NOja 1948; W. A. Mozart, Mlada pota 1956–7; Mrb koncertna kronika 1955–6, NOja 1956; Deset let koncertnega življenja v Mrbu, NOja 1956). Kot gost je imel predavanje o bistvu glasbe pred komponisti na Glasbeni akademiji, nato je predavanje razširil v obsežnejšo študijo, od katere je izšel le uvod (SGR, glasbeno knj. del 1953, št. 1–2).

Razmeroma malo je R. napisal o biologiji, čeprav je po študiju biolog. Za knjigo Dolenjska (1938) je prispeval Pogled na favno Dolenjske, za slov. izdajo Darwinovega dela Izvor človeka (1951) pa uvod. Poljudnoznanstvene članke piše že od študentovskih let,

Precej je R. poročal o filozofskih, zlasti marksističnih delih, ki so izšla v slovenščini, in se tvorno uveljavljal kot filozofski glosator v duhu zgod. materializma. Tako je pisal o Engelsovi Dialektiki prirode (Večer 1954, št. 81), ob slov. prevodu Leninovega Materializma in empiriokriticizma (NOja 1956, Večer 1956, št. 149), o A. Gramscia Pismih iz ječe (NOja 1956) itd. Priobčil je gloso Znanost in norma (NRazgl 1954), Gloso o materiji (NRazgl 1955), Od formalne do dialektične logike (NOja 1956) in Ob zgodovini dialektike (NSd 1956).

R. tvorno uporablja zgodovinski materializem tudi v ocenah del s področja zgodovinopisja. Njegova prva večja zgod. študija so Glose k memoarom maršala Marmonta (Sdb 1938).

Kot časnikar je R. objavljal politične in kulturnopolitične članke, glosiral vprašanja s kaj raznih področij — vselej z namenom, da uveljavi marksistično stališče ali korigira razna vulgarna in psevdomarksistična gledanja. Politične članke je objavljal deloma pod psevdonimi: v Oja pod imenom Ivan Mostnik, v MV nekaj uvodnikov s šifro -an-, tako o Kitajski in Angliji; vprašanja Kitajske obravnava tudi članek Zanimanje za Kitajsko (Sdb 1937). Sicer kažejo raznolikost R-ovih zanimanj n. pr. še naslednji članki: Delavstvo in inteligenca (NOja 1955), Izobrazba, vzgoja in šolska reforma (NRazgl 1955), O športu posebej in kulturi nasploh (NOja 1956), Ali dobre manire škodujejo socializmu? (ib), O ritmu slov. dialektov (ib.).

Prevajati je začel R. v Celju za ND. V časopisju je objavil krajše prevode iz E. A. Poea, Maupassanta, Gorkega, Petöfija, Li-Tai-Poa (iz nem.) in Baudelaira. Med drugim je prevel za odre J. Galsworthyja Srebrno tobačnico, P. Budaka Metež (izšel v knjigi 1953) in Vojnovićev Ekvinokcij.

Poleg že omenjenih publikacij je urejal še Knjižnico ljudskih iger (1951), zbirko Ljudski oder založbe Obzorja in bil sourednik NOja.

Razen navedenih je uporabljal psevdonim Vladimir Kovač, pogosto pa šifro B. R. — Prim.: SBibl 1945–1955; Večer 1954, št. 260 (s sliko); KolPD za l. 1955, 93; LdP 1955, št. 217 (s sliko). Liška

Liška, Janko: Rudolf, Branko (1904–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi524836/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine