Slovenski biografski leksikon

Roblek Aleksander (pri krstu Konrad), slikar, r. 26. nov. 1848 v Šmartnem pri Litiji sodnemu uradniku, u. 11. jul. 1884 v Gleichenbergu pri Gradcu. Osn. šolo je obiskoval v Mokronogu, končal 7 gimn. razredov v Novem mestu (1858–65), kjer je pokazal velik risarski talent, nato stopil v franč. red. Redovno obleko je prejel v Nazarju (1865), končal gimn. v Gor., tam študiral 1. dva letnika bogoslovja, ga dovršil v Lj., se tu slovesno zaobljubil (1. jan. 1870) in bil posvečen (31. jul. 1871). Še isto l. je prevzel v samostanu Kostanjevica lektorat verouka in nem. v redovni gimn. in bil hkrati bibliotekar. Ker je obolel, je moral opustiti poučevanje in dušno pastirstvo. Ko si je opomogel, ga je provincial Frid. Hönigmann poslal po provinciji urejat samostanske knjižnice (Novo mesto, Brežice, Samobor, Trsat), v prostem času pa se je ukvarjal s slikarstvom. Leta 1876 je odšel na dunajsko slikarsko akademijo, bil tam takoj sprejet v 3. letnik in se seznanil s Simonom Ogrinom (SBL II, 220). Od tod je šel nadaljevat študije na slik. akademijo v Benetke (1879), v Florenco (1881) in Rim, kjer se je spoprijateljil s franč. hrv. slikarjem Celestinom Medovićem, ter študijsko prepotoval juž. Italijo, Parmo, Milan, Bologno in Ferraro. Ves ta čas je pridno obiskoval galerije, kopiral stare mojstre in se samostojno umetniško udejstvoval. L. 1882 se je vrnil v Gor. in bil provincialov tajnik. Spomladi 1884 je začel bolehati za jetiko, iskal zdravja v Lj., Brežicah in Gleichenbergu, kjer je u. in je pokopan. — Mnogo R-ovih skic, študij, oljnatih slik in portretov, ki so bili v privatni lasti, je danes izgubljenih. Ohranile so se: na Kostanjevici Sv. Jožef z detetom (kopija po Tiepolu), Salvator mundi in Ecce homo, v kamniški franč. cerkvi oltarna podoba Antona Padovanskega (po modelu p. Angela Mlejnika, SBL II, 139–40) in na Trsatu najboljše njegovo ohranjeno delo apostol Pavel. L. 1882 je na pročelju lj. franč. cerkve naslikal 2 freski (Franč. Asiški in Ant. Padovanski). Župna cerkev v Pevmi hrani R-ova dela Trije kralji, Žalostna Mati božja in Anton Padovanski, v Nar. galeriji v Lj. pa Moško glavo s fesom in Dekle; medtem ko je v lj. franč. knjižnici njegova ovalna podoba Franč. Asiškega, v beneškem franč. samostanu S. Francesco della Vigna pa nekaj študij in portretov. — S peresom je R. sodeloval v l. 1882–4 v CFr, v nemščini pa napisal rokopisno knjižico Kako je treba urediti knjižnico? — Prim.: gimn. izvestja; lj. centralni nekrologij; ZD 1884, 254; CFr 1884, 256; DS 1891, 3; ib. 1895, 289–91 (s sliko); ZUZ 1922, 135–6, 139, 141–3, 148; A. Furlan, ČZN XXI (1926), 47; Jos. Lavtižar, Naši zaslužni možje, 112–5 (rkp., last dr. R. Tominca); fotografija in pisma Simonu Ogrinu v Nar. galeriji v Lj. Rotom.

Tominec, Roman: Roblek, Aleksander (1848–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi511739/#slovenski-biografski-leksikon (13. junij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

ROBLEK Aleksander (pri krstu Konrad), slikar, frančiškan, r. 26. nov. 1848 v Šmartnem pri Litiji, u. 11. jul. 1884 v Gleichenbergu pri Gradcu. Oče Jožef, sodni uradnik, mati Neža. Po 7 razr. gimn. (Novo mesto 1858–65) je stopil v frančiškanski red (Nazarje 1865). Gimn. je zaključil v Gor., kjer je naredil tudi prva dva letnika bogoslovja; študij je nadaljeval v Lj., kjer se je 1. jan. 1870 zaobljubil in bil 31. jul. 1871 posvečen. Še istega leta je odšel v samostan na Kostanjevici, kjer je prevzel verouk in lektorat nemščine v redovni gimn., hkrati pa je bil tudi bibliotekar. Poučevanje in dušno pastirstvo je moral kmalu opustiti zaradi bolezni. Ko se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, ga je takratni provincial Friderik Hoenigmann poslal urejevat samostanske knjižnice v provinci (Novo mesto, Brežice, Trsat, Samobor). - R., ki je že v gimn. letih pokazal velik risarski talent, se je v prostem času veliko ukvarjal s slikarstvom. 1876 je odšel na dunajsko slikarsko akademijo, kjer je bil takoj sprejet v 3. letnik in se je seznanil s Simonom Ogrinom. Študij je nadaljeval na slikarski akademiji v Benetkah (1879), v Firencah (1881) in v Rimu. Po študijskem potovanju po It. se je 1882 vrnil v Gor., kjer je bil provincialov tajnik. Pri Janezu Wolfu, kateremu je 1882 pomagal poslikati Frančiškovo kapelo in pročelje frančiškanske cerkve v Lj., se je učil fresko tehnike. Spomladi 1884 je zbolel za jetiko, iskal zdravja v Lj., Brežicah in v Gleichenbergu, kjer je umrl in je pokopan. - Od R-ovih del, ki jih zaznamuje nazarensko obarvani akademski realizem, so se na Prim. ohranile slike sv. Jožef z Detetom (kopija po Tiepolu), Salvator mundi in Ecce homo na Kostanjevici, sv. Trije kralji, Žalostna Mati božja in sv. Anton Padovanski v župn. cerkvi v Pevmi ter njegovo najboljše delo - slika sv. Pavla na Trsatu. Za Rožno dolino pri Gor. je naslikal Marijino Oznanjenje. - Z nabožnimi članki je sodeloval tudi v nekaterih letnikih Cvetja z vrtov sv. Frančiška (1882, 1883, 1884).

Prim.: Krstne matice župn. Šmartno pri Litiji NadškALj); ZD 1884, 254; Josip Benkovič, P. Aleksander Roblek, DS 1895, 289–91 s sl., 321–24; Simon Ogrin, Spomini slov. slikarja, ZUZ 1922, 135–36, 139, 141–43, 148; Viktor Steska, Slov. umetnost, I, Slikarstvo, Prevalje 1927, 347–49; SBL III, 118 in tam nav. viri in literatura; Fr. Mesesnel - Andreja Žigon, Janez Wolf 1825–1884, ZUZ 1986, 60, 139.

B. Ur.

Uršič, Borut: Roblek, Aleksander (1848–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi511739/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine