Remec, Francè (1846–1917)

Remec Francè, dramatik in prevajalec, r. 22. jan. 1846 v Kranju, u. 16. jan. 1917 v Lj., bratranec Franca Jos. Remca (gl. čl.). Oče Jernej, doma z Rupe, se je bil naselil v Kranju kot izdelovalec konjskih odej. Nemirna narava je dijaka vedla z gimn. v Lj. (1857–62) v Varaždin (1860/1), Novo mesto (1861/2), spet v Varaždin (1862/4), kjer je dovršil šesti razred; 7. in 8. je končal v Trstu (1864/6); 1866 se je vpisal na univerzo na Dunaju, toda samo v zimskem tečaju, poslušal predavanja iz fizike, matematike in slavistike; 1868 je stopil v goriško bogoslovje, a že po nekaj dneh izstopil, potem bival v Gradcu; 1869 je v Gor. prestopil v protestantstvo, pa se v nov. 1871 vrnil v katol. cerkev; nekaj časa je živel pri stricu Primožu, župniku v Škofji Loki, bil obč. tajnik nekje na Notranjskem; pozneje se je vrnil v Kranj in bil končno občinski ubožec. Kot »modroslovec v Kranju« je 1867 na razpis B. Raiča (gl. čl.) za Krempleve (SBL I, 567–9) svečanosti pri Mali Nedelji napisal igro Samo, prvi slov. kralj, ki so ji prisodili prvo nagrado. Delo pripoveduje v obširnih dialogih o stiski panonskih Slovencev, ko jih napadejo obenem Avari in Nemci, a složni Slovenci zmagajo. Igra je izšla v sept. 1867 v Mrbu, toda uprizoritev na Kremplevi »besedi« 15. sept. 1867 je bila prepovedana, pač pa so jo uprizorili 16. apr. 1871 v rojanski čitalnici, a tudi ne brez ovir (N 1871, 119, 135). Kot leposlovec se je R. poizkusil tudi v noveli Čuden mož (SG 1867). Iz dobe njegovega protestantstva je prevod evangelijev, ki so v založbi A. Reicharda v Trstu izšli: Evangelij po sv. Marku (1869), po Matevžu (1870), po Janezu in Dejanja apostolov (1871. Gl. Kidrič SBL I, 77). — Prim.: N 1867, 196, 273, 306, 330; Simonič 99, 437; Fr. Ilešič, Narodna »beseda« pri Mali Nedelji l. 1867; isti, Prigodna gledališka igra Samo in njen avtor Francè Remec, ČZN 1938, 181–91. Kr.