Slovenski biografski leksikon

Rejec Jakob, pesnik, r. 21. jul. 1865 v Šebreljah na Cerkljanskem, u. 4. jul. 1944 na Ajševici pri Gor. Po duhovskem posvečenju 8. sept. 1890 v Gor. je bil 1890–3 kaplan v Komnu, 13. dec. 1893–911 žpk. v Čepovanu, 1911 do upokojitve 1937 žpk. v Solkanu. Kot upokojenec je živel še nekaj let v svoji hišici na Ajševici. Bil je znanec S. Gregorčiča; pozneje sta se tudi obiskovala. Že v gor. malem semenišču je bil med protimahničevsko nastrojenimi dijaki. Ko je S. Gregorčič kmalu po začetku 1887 urejeval pesniški del Sn, je bil R. med sotrudniki. Nanj menda merijo Gregorčičevi epigramatični verzi na priložnostno pesnjenje Listnica uredništva (z datumom: 16. marca 1906; rkp. objavljen v S. Gregorčič, ZbD II, 319–20), kar dokazuje, da je R. pesnil vsaj še priložnostne stihe. Sicer se njegovo pesnjenje omejuje skoraj izključno na bogoslovska leta. Pesmi je priobčeval v V 1887–91, v DS 1888–9 ter Sn 1885–7. V V 1889 je priobčil tudi kratko prozo z opisom velikonočnega jutra in procesije. Pozneje se je še tu in tam, a le izjemoma, oglasil s kakšno prigodnico v gor. časnikih, navadno pod psevdonimom Ivanov. Še 1924 je KGMD prinesel dve njegovi pesmici in v zapuščini je ohranjen zvezek, v katerega je zapisoval svoje verze. Nekatere pesmi mu je uglasbil V. Vodopivec. R-evo pesnjenje izpričuje nedvomen talent, dasi skromnega obsega. Pesmi v V kljub moralizatorskemu hotenju in namenu kažejo, da jih je ustvaril darovit pesnik. Posnemajo ljudski ton ter oblikovno in čustveno rastejo iz Gregorčičeve poezije, preko tega epigonstva pa ne pridejo. Preprostost ter neprisiljena dikcija in ton so njene značilnosti. V Sn ima poleg razpoloženjske tudi nekaj nacionalne in ljubezenske motivike. Med liriko se mešajo redke pripovedne pesmi, ki se naslanjajo na ljudsko pripovedovanje, domačo zgodovino in legendo. – Še kot bogoslovec je R. 1890 z župnikom Janezom Kokošarjem v Šebreljah ustanovil kmečko posojilnico, prvo tako zadružno podjetje na Goriškem. Po I. katol. shodu je sodeloval s članki v S. – Psevdonimi in značke: začetnice priimka in imena, Milče Gabrovič, Ivanov. — Prim.: izv. gor. gimnazije; nadškofijski šematizmi; Sn 1908, 251; KGMD 1929, 55; Gor. list 1944, št. 24; S 1944, št. 182; KGMD 1945, 56; S. Gregorčič, ZbD II, 319–20, 436; III, 437; IV, 473; J. E. Krek, Izbr. spisi, II, 8. Smj.

Smolej, Viktor: Rejec, Jakob (1865–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499650/#slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

REJEC Jakob (stara oblika REJIC), duhovnik, pesnik, r. 21. jul. 1865 v Šebreljah, u. 4. jul. 1944 na Ajševici pri Gor. Oče Janez, kmet, mati Marija Ana Hvala, gospodinja. V Gor. se je pripravil na duh. poklic in bil 8. sept. 1890 posvečen; od 1890–93 je bil kpl. v Komnu, od 13. dec. 1893 do 1911 žpk v Čepovanu. 1911 ga je nadškof Sedej imenoval za dekana v Solkanu, kjer je ostal do upokojitve 1937. Pod faš. so ga stalno preganjali, ovirali pri dušnopastirskih opravilih in nadzorovali. 9. jul. 1932 je prefekt Tiengo »zahteval od msgr. Sirottija, naj odstavi solkanskega župnika in dekana Jakoba Rejca, ker da je protiitalijansko usmerjen. Naslednjo pomlad sta prefektura in kvestura ponovili svojo zahtevo in ap. administrator je pristal na imenovanje it. župnika v Solkanu... Jeseni je prefektura zagrozila s prisilnimi sredstvi, ako dekan Rejec ne zaprosi za upokojitev. Revež se je nekaj časa upiral, pozneje pa ga je pritisk zlomil, da se je odpovedal župniji in stopil v pokoj. Umaknil se je v svojo hišico na Ajševici« (Klinec, Duhovščina 112). - 1890 je kot bogoslovec ustanovil z žpk Ivanom Kokošarjem (PSBL II, 100–01) v rojstnih Šebreljah kmečko posojilnico »Šebreljsko štediljno posojilnico«, prvo tovrstno podjetje na Goriškem. - V mladih letih je R. precej pesnikoval. Kot bogoslovec je objavljal v V (1887–91), DS (1888–89) in Sn (1885–87). Že kot dijak gor. Malega semenišča je bil protimahničevsko usmerjen in znanec S. Gregorčiča. Ko je ta 1887 začel urejati pesniški del Sn, je bil R. njegov sotrudnik. Kasneje se je le tu pa tam še oglašal v gor. časopisju: v V 1889 je objavil opis velikonočnega jutra in procesije, v KolGMD 1924 je priobčil dve pesmi. Po prvem katol. shodu je sodeloval s članki v S. V zapuščini se je ohranil zvezek njegovih pesmi. Nekaj R-evih pesmi je uglasbil V. Vodopivec. Med R-evimi pesmimi prevladujejo lirične, le redke so pripovedne, te pa segajo v domačo zgod., legendo in ljudsko pripovedovanje; v Sn je tudi nekaj narodnih in ljubezenskih motivov. R. je v pesnjenju prisluhnil ljudski neposrednosti, oblikovno in čustveno je izhajal iz Gregorčiča. Pesmi v V kažejo tudi moralizatorsko noto. - Psevdonimi in značke: začetnice priimka in imena, Milče Gabrovič, Ivanov.

Prim.: Krstne matice župn. v Šebreljah; SBL III, 76–77 in tam nav. liter.; KolGMD 1929, 55, in 1946, 56; Klinec, Duhovščina, 112.

B. Lu.

Budal, Lučana: Rejec, Jakob (1865–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine