Slovenski biografski leksikon

Rejec Albert, narodnoobrambni delavec, organizator in publicist, r. 6. aprila 1899 v Tolminu. Slov. klasično gimn. je študiral do začetka vojske med Avstro-Ogrsko in Italijo v Gor., nato v Šentvidu nad Lj., kjer je maturiral 1918. Univ. študijev ni mogel nadaljevati; zato si je našel zaposlitev kot uradnik na podprefekturi v Tolminu, kjer je služboval od maja 1919 do srede 1922. Jeseni 1922 je odšel študirat pravo v Padovo, od tam pa v Rim, kjer je bil zaposlen pri drž. svetu (do konca 1923). Gmotni in nacionalni položaj mu je onemogočil nadaljevanje študija in zaposlitev v ital. drž. službi. Posvetil se je narodnoobrambnemu in organizacijskemu delu med primor. Slovenci. Od začetka 1925–8 je bil pokrajin. tajnik za Goriško pri polit. društvu Edinost ter kot vodja gor. redakcije urednik tržaškega dnevnika E. Pod fašizmom je postal eden izmed voditeljev slov. ilegalnega dela. Zato je ostal na Primorskem še po razpustu Edinosti in po ustavitvi dnevnika E sept. 1928. Ko je policija odkrila njegove kurirske zveze z Jslo, je l. 1928 pobegnil v Jslo. Tu je bil od 1930 do razpusta 1940 najprej generalni tajnik, nato pa član izvršnega odbora Zveze jsl emigrantskih združenj iz Julijske krajine v Jsli s sedežem v Bgdu. Na teh mestih je bil glavni vodja dela v Zvezi. Od srede 1940 do začetka vojske 1941 se je kril v ilegali, nato je bil v ilegali v Srbiji na terenu, v letih 1944–5 pa v različnih partizanskih enotah. Od 1. nov. 1945 do konca jul. 1948 je bil pri Tiskovnem uradu predsedstva vlade LRS v službi za inozemske zveze, odtlej pa je strokovni delavec v Inštitutu za narodnostna vprašanja pri univ. v Lj. – V letih 1924–8 je bil gor. urednik dnevnika E (zadnja št. izšla 4. sept. 1928), vzporedno 1924–7 gor. urednik tednika Novice (zadnja št. izšla 29. sept. 1927). V letih 1925–9 je bil sourednik publikacij Gor. Matice. Po zatrtju slov. časopisja pod ital. zasedbo in po begu 1928 iz Italije je urejeval in pisal ilegalne liste, ki so jih v Jsli izdajali za ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gor., Reka) v Slov. Primorju, iz Jsle pa jih po skritih kanalih razširjali na Primorsko. Zaradi ilegalnosti so večkrat menjavali svoj naslov (listi po večini niso ohranjeni in je njih datiranje približno): 1928 in nekaj številk v letih 1935–8 Borba, 1928–9 do srede 1940 Svoboda, vzporedno od 1936 Ljudska fronta in Straža ob Soči, zadnji dve brez rednega izhajanja. V Gor. se je R. kot polit. tajnik in urednik javnega tiska živo angažiral v polit. življenju, ki se je po 1928 umaknilo v popolno ilegalo. Tu je bil pobudnik za ilegalno delo med mladino. V Jsli je pomagal organizirati slov. emigrantski ilegalni tisk ter stike s protifašističnimi organizacijami, tudi komunističnimi. – Kot publicist in časnikar je sodeloval pri listih, ki jih je pred 1940 urejal na Slov. Primorskem in v Jsli, ter v publikacijah Gor. Matice. Po osvoboditvi 1945 je sodeloval pri številnih slov. časnikih, časopisih in publikacijah, deloma središčnih, deloma gor. in trž. (PDk, Soča, Matajur, LdTd, SPor, LdP, SlovJ, Borba, DEn, LD, Tov, NSd, NRazgl, Sloven. izselj. koledar, Gospodarski koledar itd.). Ti članki, poročila in ocene se nanašajo skoraj izključno na polit., social., narodnoobrambna, nacionalnopravna, manjšinska in vojaška vprašanja Slov. Primorja in Trsta v različnih časih, zlasti pa pod fašizmom, v NOB in v času po 1945, ko je vprašanje o osvoboditvi tega dela slov. zemlje in o njegovem zedinjenju z ostalo Sjo v okviru Jsle prišlo v odločilno razdobje. Dalje registrirajo in ocenjujejo domače in tuje slovstvo, ki se nanaša na ta vprašanja ter splošno informirajo o deželi in ljudeh v nekdanji ital. Primorski in Beneški Sji v preteklosti in sedanjosti. V to področje spada znanstvena bibliografija o primor. vprašanju za leta 1948–50 v ZČ 1951, 506–12, sestavljena skupno z dr. L. Čermeljem, in brošura Komu Trst, 1953, ki je izšla tudi v angl., franc. in esperantu. Za knjigo Ljubiše Stojkovića in Miloša Martića Nacionalne manjine u Jsli, 1953, je dal gradivo o ital. manjšini v Jsli. — Prim.: J in S v dneh tržaš. procesa 1930, zlasti med 26. avg. in sredo sept.; Kol. Gregorčičeva založbe, 1947, 56–69; ULj 422–3. Smj.

Smolej, Viktor: Rejec, Albert (1899–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499324/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine