Slovenski biografski leksikon

Redeskini Ambrozij, filozof, r. 21. jul. 1746 v Ajdovščini, u. 4. febr. 1810 v Gor. Od 1765 je bil kapucin, ni pa znano, kje je deloval. L. 1778 je v Zgbu napisal Institutiones universae Philosophiae Recentioris, usibus discipulorum accommodatae (rkp. s 5 tabelami tekst pojasnjujočih geometričnih in fizikalnih slik, kapuc. samostan Škof. Loka). Spis obsega kratek nagovor dijakom; uvod (prolegomenon) o pojmu, delitvi in izvoru filozofije ter o filozofskih šolah; logiko; metafiziko (ontologijo, kozmologijo, psihologijo, naravno teologijo); fiziko (splošno fiz. ali prirodno filozofijo in posebno fiz.). R., zelo naobražen v pozitivnih vedah tedanje dobe, je zapustil aristotelsko-sholastično prirodno filozofijo (hilemorfizem) in si usvojil dinamizem Dubrovčana Rogerja Boškovića (1711–87). Elementi teles so mu enovite, nerazsežne substance (entia simplicia inextensa; Phys. gen. 93). Zato pojmuje substanco ne kot ens extensum kakor Descartes, temveč kot silo, delovanje (corpora vi activa praedita sunt; ib. 94). Prvobitna sila je ena in deluje po določenem zakonu zdaj odbojno, zdaj privlačno. R. skuša s tolmačenjem zakonov privlačnih in odbojnih sil razložiti vse prirodno dogajanje (neprodirnost, razsežnost, deljivost, prožnost, trdnost, tekočnost materije, elektr. in magnet. pojave) v smislu enotnega vrhovnega zakona (n. pr. Phys. gen. diss. II, § 4: Qua ratione quibusque legibus vis corporum motrix se exerceat). Boškovićev vpliv se kaže še v problemih o stiku telesnih prvin (Phys. gen. 108; Cosm. 155; Logica 238), o delovanju v razdaljo (Phys. 204), o homogenosti prvin (Phys. gen. 100; Metaphys. 155), o absolutnih pritikah (Metaphys. 87). Znanstven pogled na prirodo omogoči po R-jevem prepričanju le razlaga, ki pojasnjuje vse prirodne pojave z delovanjem sil. V tem smislu imenuje R. svojo filozofijo moderno, philosophia recentior. – Druga značilnost R-jevih Institutiones je skotizem, ki se je v naših krajih v 18. stol. razvil v precej močno gibanje. R. rešuje na skotistični način n. pr. vprašanje o razliki med bistvom (essentia) in bitjo (existentia), zaninikujoč realno razliko med njima (Ontol. c. III, § 3) in učeč t. i. distinctio formalis a parte rei (ib. c. IV, § 2), ki je izrazito skotistična posebnost. – R. je nakazal problemsko zanimivo pot iz skotizma v Boškovićev atomski dinamizem; njegove Institutiones so najjasnejši primer Boškovićevega vpliva pri nas; hkrati pa kažejo nedvomno odvisnost od tiste filozofske literature, ki je nastajala pod Boškovićevim vplivom v 2. pol. 18. stol., n. pr. Biwald, Institutiones physicae 1766; Horvath, Physica generalis 1774. — Prim.: Schematismus F. F. … Capuc. prov. Styriae 1908; A. Sodnik, Vpliv Bošk. prirodne filozof. v naših domačih filoz. tekstih 18. stol., Razpr. SAZU, filoz: filol.-hist. razr. I, 7–40; ista, Iz zgod. filozofije pri Slovencih, Razpr. II, 41–53. Sdk.

Sodnik, Alma: Redeskini, Ambrozij (1746–1810). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi495294/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine