Slovenski biografski leksikon

Rechfeld Filip Jakob, šolnik, organizator, publicist in komponist, r. 6. nov. 1797 v Burbachu (Nassau, Nemčija), u. po 1862 neznano kje; v mladih letih je živel dlje časa med Čehi (Jeníkov Golčov, okr. časlavski) in se naučil nekaj češčine, končal triletni univerzitetni tečaj v Pragi (klas. filologija, arheologija, estetika), kjer je bil pravnik. Dne 24. marca 1821 je bil postavljen za gramatikalnega profesorja na gimn. v Gor., hkrati je bil 1824–35 tudi bibliotekar licejske knjižnice. Ko je bilo 27. sept. 1843 razpisano mesto profesorja zgodovine in latinščine na nižji gimn. v Lj., je zaprosil zanj in nastopil službo tik pred 14. dec. 1843. Dne 4. okt. 1849 se je z uspehom udeležil konkurza za profesorja višje gimn. Do premestitve na viš. gimn. v Gradec (27. marca 1851) je v Lj. poučeval latinščino, grščino, nemščino, matematiko in filozof. propedevtiko. V Gradcu je dočakal upokojitev 22. febr. 1852 in ostal tam vsaj še 10 let, nato pa se je neznano kam preselil. – Organizacijsko in literarno se je udejstvoval že v Gor.: 1824 je bil soustanovitelj odbornik in glasbeni ravnatelj nemškega društva prijateljev glasbe, v Gradcu je dal natisniti prevod izbranih ód poljskega jezuita in latinista Mac. Kaz. Sarbiewskega (1595–1640) pod naslovom Matthiae Casimiri Sarbievii auserlesene Oden … im Metro des Originals verdeutscht u. mit nöthigen Erläuterungen versehen (I–II, 1831, 236 str.; III–IV, 1836, 161 str.) in učbenik Cursus des arithmetischen Studiums als Progymnasma für höhere mathematische Studien, 1835, 138 str. Med bivanjem v Lj. je bil član Filharm. družbe, Zgod. društva za Kranjsko (kot tak je dal pobudo za arheološka izkopavanja v Drnovem pri Krškem, bil od 1850 društveni tajnik in urednik MHK) in verjetno politično osumljenega muzikalno-zabavnega društva ter se je oglašal od 1844 v IB, od 1846 v MHK in od 1849 v programu lj. gimn. Razen posameznih pesmi in manjših prispevkov je objavil članke s področja zgodovine: Beleuchtung der esten 5 Capitel aus dem XLI. Buche der römischen Geschichte des Livius, nebst Darlegung einiger Ansichten betreffend das Studium der Gesch. der Illyrischen Länder (MHK 1846, 1–4, 5–7 z zemljevidom), kjer skuša lokalizirati po Liviju na omenjenem mestu opisane dogodke v zaledju sev.-vzh. dela Tržaškega zaliva med Sesljanom in Sočo in razvija program sistematičnega raziskovanja del antičnih klasikov; v obsežni polemični študiji Würdigung eines in Pesth erschienen Werkes, betitelt: Urgeschichte der Slaven … von Stephan Horwát … (MHK 1846, 31 sl.; 1847, 3 sl., z zemljevidom) raziskuje po grških, latinskih in drugih avtorjih nomenklaturo za slovanska ljudstva v prvotni domovini, zavračajoč nasprotnika, ki hoče razložiti njih imena s pojmom suženj in bahač; objavlja in dopolnjuje Fr. Hladnika (SBL I, 323) prispevek o latinski šoli v Lj. (Die Gymnasien, oder vielmehr die lateinischen Schulen Krains in früherer Zeit, MHK 1848, 45–7, 55–66); priobčuje Itinerarij Val. Vodnika (Copia eines Manuskriptes des Valentin Vodnik. Itinerarium 1808, MHK 1848, 87–93) in nadaljuje po Ulepiču začete objave Diplomatarium Carniolicum (MHK 1850, 30, 43). Biografijo P. P. Glavarja (MHK 1848, 29–45, z litografijo Fr. Kurza v. Goldensteina) gradi na podatkih Jož. Leop. Wiserja, življenjepis Fr. de Paula Hladnika (MHK 1849, 69–86; izšel tudi kot posebna brošura s priloženo litografijo Hladnikovega portreta) pa na Hladnikovih pripovedovanjih. V zvezi s slednjo objavo je dal pobudo, da je slikarica Amalija Hermannsthal (SBL I, 318) malo pred smrtjo v olju upodobila Hladnika (portret v Nar. muzeju v Lj.). Zaradi objave obširnih opomb (MHK 1849, 14–32) k članku neznanega avtorja Krains politische und soziale Zustände v reviji Freihafen von Triest, v katerih brez smisla za položaj, nastal pri nas po marčni revoluciji, svetuje, naj Slovenci opustijo svoje nacionalno ime, je doživel še tisto leto ostre odgovore v Sji (Ali je res beseda »slovenski jezik« včeri ali predvčeranjem zmišljena? str. 188), v N (J. Bleiweis: Odperto pismice gosp. profesorju R. v Lj., str. 107–8) in v IB (K. Dežman: Würdigung einiger Rechfeld'schen »Noten ohne Text«, str. 198–200, 203–4, 206–8). Poskus obrambe zoper te napade (Eine Berufung auf das Urtheil unparteiischer Leser, MHK 1849, 49–67) mu seveda ni uspel. V objavah z zgodovinsko tematiko se R. kaže dokaj razgledanega, vendar pa premalo kritičnega, discipliniranega in doganjivega pisca. – Kot komponist-amater se je po lastni navedbi (IB 1846, 41) glasbeno izobraževal v Pragi in na Dunaju in je uglasbil Prešernovega Mornarja, ki ga je njegova hči Karolina pela na besedi Slovenskega društva l. 1849 (Sja 5. jan. 1849, IB 1849, 16); kompozicija pa do danes ni prišla v razvid. — Prim.: arh. lj. klas. gimn. (MALj); Hof- u. Staatsschematismus 1830, 1833; kranjski dež. šematizmi; Pgr. des. k. k. akad. Gymnasiums zu Lb. 1849/50, 1850/1; Pgr. des k. k. akad. Gymnasiums in Gratz 1852, 1853; izv. gor. gimn. 1856, 30, 32, 39; Verzeichniss der Mitglieder der philharm. Gesellschaft zu Lb., 1844–51; Einwohnerverzeichniss der steierm. Landeshauptstadt Graz 1862; Vodnikiana v NM; Fr. Gerbič, LZ 1900, 868; Mal, DS 1929, 309; Studi Goriziani III (1925), 9, 11, 13; Kidrič, PA 276. Gpn.

Gspan, Alfonz: Rechfeld, Filip Jakob (1797–po 1862). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi494765/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine