Rebek, Anton (1857–1934)

Rebek Anton, polit. upravni uradnik, r. 23. maja 1857 v Trsteniku nad Trstom, u. 9. febr. 1934 v Trstu. Normalko je dovršil v Idriji, gimn. 1877 v Trstu, pravne nauke 1882 na Dunaju. L. 1883 je vstopil kot konc. pripravnik pri namestništvu v Trstu, postal 1885 namestn. koncipist, 1888 okraj. komisar, služboval (1883 do 94) pri okraj. glavarstvih v Kopru, Pazinu in Lošinju, pri namestništvu v Trstu (1894 do 1901), kjer je 1896 napredoval za namestn. tajnika. L. 1901 je prevzel vodstvo okraj. glavarstva v Sežani, postal 1904 okraj. glavar, 1909 pa namestn. svetnik. Posvečal je posebno pozornost pogozdovanju kraških goličav, oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter domačemu obrtništvu in industriji. Kot odličen pravnik in pravičen glavar je bil R. po prizadevanju tržaškega namestnika princa Hohenloha 1911 imenovan kot prvi Slovenec za namestn. svetnika v Gor. in s tem za vlad. zastopnika v gor. dež. zboru ter je to važno in politično kočljivo službo opravljal z velikim polit. taktom. V začetku vojne 1914 je pogumno nastopil v obrambo slov. prebivalstva pred objestnostjo vojaških in vojnopolicijskih oblastev, zlasti pa je preprečil, da bi se za poškodbe vojaških naprav bili jemali talci iz kmet. okoliških občin. Ko se je po ital. vojni napovedi 1915 fronta pomaknila tik pred Gor., je upravna oblast prešla na vojaško; R. je bil poklican k namestništvu, ki se je zaradi varnosti preselilo v Opatijo. Po avstr. zmagi pri Kobaridu je R. kot podpredsednik uspešno vodil avstr. obnovitveni urad od 1918 do zloma Avstrije, potem stopil v pokoj in ga užival nekaj časa v Sežani, potem v Trstu. — Prim.: J 1934, št. 46 a (s sliko); Poned. S 1934, št. 7 (slika); Gabršček I, 109; II, 6, 364, 366, 485; R. Andrejka, Zaslužni slov. upravni juristi v Pol stoletja društva Pravnik (Lj. 1939) 107–9. Ara.

REBEK Anton, polit. upravni uradnik, r. 23. maja 1857 v Trsteniku nad Trstom; u. 9. febr. 1934 v Trstu. Normalko je dovršil v Idriji, gimn. 1877 v Trstu, pravo 1882 na Dunaju. 1883 je nastopil službo pri c. kr. namestništvu v Trstu, postal 1885 koncipist, 1888 v službi na okraj. glavarstvu v Kopru, Pazinu, Lošinju in spet v Trstu (1894–1901), kjer je napredoval za namestnikovega tajn. 1901 je vodil okraj. glavarstvo v Sežani, 1904 je postal pravi okraj. glavar in 1909 svetnik namestništva. Ko je vodil glavarstvo v Sežani, je bil znan kot dober uradnik in poznavalec kraških razmer in potreb. Skrbel je za pogozdovanje kraških goličav in za napeljavo pitne vode, za obrt in industrijo. 8. sept. 1904 se je osebno udeležil kot okraj. glavar ljudskega shoda v Nabrežini, na katerem so zahtevali narodne pravice, šolstvo, pravico do ljudske izobrazbe. 19. okt. 1911 je bil R. imenovan za vodjo okraj. glavarstva v Gor. in s tem za vladnega predstavnika v dežel. zboru. Bil je prvi Slovenec, ki je postal namestnikov svetnik v Gor. 1914 je nastopal v obrambo slov. prebivalstva pred avstr. vojaštvom. Po umiku iz Gor. je posloval v Opatjem selu. Po avstr. zmagi pri Kobaridu je R. v Gor. uspešno vodil obnovitveni urad do zloma monarhije. 9. jul. 1914 je F. kot namest. svetnik zaprisegel novega gor. župana Jurija Bombiga in poudaril, da bo novi župan gotovo vse storil, da bo Gor. napredovala, in Bombig je odgovoril: »Mi ne odnehamo nikdar od programa, ki smo mu sledili doslej, da obdržimo nespremenjen svoj narodni značaj, svojo avtonomijo, svoj jezik in neoporečno pravico, da smo mi sami gospodarji v svoji hiši...« It. pa so se sklicevali (dr. Cesciutti), da je treba varovati »svetli it. značaj Gor.« Še 1915 je R. pomirjevalno vplival na tedanje polit. razmere, a 22. jan. 1915 je kot c. kr. namest. svetnik izdal ukaz o ustavitvi časnika Soča od 18. jan. 1915 dalje. Po zlomu Avstrije je R. stopil v pokoj in živel prva leta v Sežani, nato do smrti v Trstu.

Prim.: SBL III, 57–58 in tam navedena liter.; Gabršček II, pass.

Šah