Slovenski biografski leksikon

Radics Peter (Pavel), zgodovinar in časnikar, r. 26. sept. 1836 v Postojni cestnemu komisarju in biv. častniku, u. 24. sept. 1912 v Lj. Obiskoval je gimn. v Lj. in (od 5. razr.) v Gradcu, opravil maturo 1854. Študija zgodovine in zemljepisa v Gradcu in na Dunaju zaradi pljučne bolezni ni skončal. — I. Kot visokošolec (Gradec) je bil R. član Zgod. društva za Kranjsko, si dopisoval s Klunom (SBL I, 466–9) in z E. H. Costo (SBL I, 85–6), za katerega je napisal prispevka za Vodnikov album in Kranjsko bibliografijo. Ocenil je tudi (MHK 1857) Ilwofov spis Aelteste Bewohner Noricums. — II. Suplent v Lj. Jesen 1858 do konec zim. semestra 1862. Po Costovem posredovanju je postal R. suplent na gimn. v Lj., v tem času predaval in objavil (v MHK, LZg in drugod) vrsto člankov iz domače zgodovine: 1859: Über ein »Protocoll Religionis reformationis« in Krain aus d. J. 1614–18 (Vodnikov album 1859); 1861: Beiträge zur Reformationsgeschichte Krains (MHK); Über des Ant. Vramecz Chronika vezda u. über die Buchdruckerei des Manlius 1578 (ib.); Schon 1698 ein juristischer Verein in Laibach (BK). Dopisoval si je s P. Hicingerjem (SBL I, 323), z Dav. Trstenjakom in Greg. Krekom (SBL I, 557–8) zaradi svoje široko zasnovane Geschichte Krains, ein Handbuch (Lj. 1862, 1. snopič, brez nadaljevanja, s prilogo Archäologische Karte von Krain, ki pa obdela komaj del prazgodovine Kranjske). L. 1862 izda še v Lj.: Die Geschichte d. Laibacher k. k. priv. Landeshaupt-Schiesstandes 1562–1862; Die Schlacht bei Sisseg 1593; na Dunaju pa: Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg, ein krainischer Held u. Staatsmann 1528–75, posvečeno A. Grünu. — III. Publicist, urednik brez stalne službe. Konec zim. semestra 1862–maja 1866. Na Dunaju. Brez izpitov je R. izgubil (1862) suplentsko mesto v Lj., se preselil na Dunaj in brezuspešno prosil za službo v tamkajšnjem drž. arhivu, dvor. knjižnici in lic. knjižnici v Lj. (1865). Po nalogu kneza Auersperga je zbiral gradivo za delo o Kočevski (MHK 1862; Oesterr. Revue, Wiener Zg 1864), o tem in o turjaški knjižnici poročal (jeseni 1862) tudi v Zgod. društvu. Napisal je 1862: Über ein unser Krain betreffendes Manuskript in der Handbibliothek Sr. Majestät des Kaisers, t. j. o J. K. Erberga Zbirki portretov znamenitih Kranjcev (MHK); 1863: Aelteste Geschichte d. Laibacher Theaters (BK), nekak okvirni načrt, ki obravnava nem. in slov. gledališče v Lj. od začetkov do 1801; 1864: vrsto razprav o Tomažu Hrenu (MHK). V Zgbu je urejeval 1864 uradno Agramer Zeitung, v Lj. pa od jan. 1865 do 3. apr. 1866 nemško pisani list Triglav, Zeitschrift für vaterländische Interessen, ki ga je Bleiweis dvakrat tedensko izdajal kljub Levstikovemu nasprotovanju in napovedi, da bo pod R-evim uredništvom propadel (Levstik Rudežu 10. dec. 1864, Levstikov zbornik 183, 188). V njem je 1865 R. priobčil vrsto domoznanskih razprav: Valvasorjevo biografijo (1865, št. 58, 59, 61, 63, 65–72; 1866, št. 20–6; poseben odtis, sproti prirejen v Lj., je izšel v Gradcu 1866); članke, ki zgodovinsko utemeljujejo »notranjeavstrijsko skupino dežel« in »mariborski program« (ga ponovno zagovarjal v Odprtem pismu, SN 1870, št. 53); škof T. Hren in slov. literatura; Den Schönen Laibachs (v 9. št.), Prešernov prevod Korytkove pesmi Piękne Lublano; poslovilni članek (22. dec.), kjer se izpoveduje za Slovenca. Razen tega objavi še: 100 Jahre d. Laibacher Bühne 1765–1865 (BK); Der verirrte Soldat, oder des Glückes Probierstein. Ein deutsches Drama des 17. Jahrh. (Zgb, knjiga), katere avtor naj bi bila dva Kranjca; Slov. Dramen u. d. slov. Aufführungen im Laibacher Theater (dodatek B k prejšnji knjigi) je prva zgod. slov. gledališča za dobo 1670–1864, obenem bibliografija slov. izvirne in prevodne dramske lit.; brošuro Geschichte der Gründung des Elisabeth-Kinderspitals in Laibach; Ueber die Sitticher Klosterbibliothek (MHK). L. 1866: Die Gegenäbte Albert und Peter von Sittich (ib.); Življenjepis jurista in astrologa Martina Pegiusa (Verh. u. Mitth. d. jur. Ges. in Laibach II), prispevek k slov. pravni zgodovini. Na Costovo pobudo je R. v Lj. uredil mestni arhiv (MHK 1866, 29–37). — IV. Vojni poročevalec, časnikar in urednik na Dunaju. Maja 1866 do poleti 1876. R. se je 1866 preselil na Dunaj, a že 21. jun. odšel na italijansko bojišče kot vojni poročevalec za dunajske liste; prisostvoval je bitki pri Custozzi in prejel posebno zahvalo za svoje poročanje. Po avstr.-italij. vojni se je brez uspeha potegoval za službo v knjižnicah na Dunaju, v Gradcu in Clcu ter moral ostati časnikar. Sodeloval je pri Rauscherjevem glasilu Oesterr. Volksfreund s poročili iz parlamenta, napisal Der hl. Eustachius. Ein deutsches Drama des 17. Jahrh. Vor 200 Jahren aufgeführt in Lb. im Palais Auersperg, genannt der Fürstenhof (separat iz Oesterr. Volksfreund 1867). Od 1871 je bil R. hkrati glavni urednik Wiener Salonblatta in Regentenhalle, kasneje lastnik in izdajatelj tednika Neues Wiener Salonblatt im Prater. Pisal je v Fremdenblatt, Oesterr. Post, Bohemia (Praga), Pester Lloyd, Kölnische Volkszeitung idr. Kot časnikarski poročevalec je bil na sestanku treh cesarjev (Berlin 1872), razpravljal o kronanih obiskovalcih dunaj. svetovne razstave (1873), se udeležil Fr. Jožefovega potovanja (1875) v Benetke na sestanek z italij. kraljem, dobival inozemska odlikovanja. Po poroki (1869) s Hedviko, hčerjo gornjeavstr. pesnika Kaltenbrunnerja, je postal z ženo središče Grillparzerjevemu društvu, 1874 njega predsednik. — V. Urednik, publicist v Lj. Poletje 1876–1912. Ko je prenehalo več časopisov (1875 tudi Oesterr. Volksfreund), se je R. zaradi gmotnih težav in ker je bila njegova bolehna žena potrebna milejšega podnebja, preselil (1876) v Lj. Najprej brez stalnih dohodkov je bil od jeseni 1880 do 29. marca 1884 urednik (od 10. jan. 1883 tudi odgovorni) uradne LZg in se kot tak udeležil (1883) tedanjega cesarjevega potovanja po Štajerskem in Kranjskem ob 600-letnici habsburške vlade. Po napadu Janeza Jesenka (Časnikarstvo in naši časniki, SN 1884, št. 1–24) in graške Tagespost se je moral R. »zaradi kombiniranih napadov političnih in osebnih nasprotnikov« umakniti. Odslej je bil publicist, žena pa je imela več let javno izposojevalno knjižnico. R. je bil skoraj vsa leta član SM, sodeloval – dasi vešč slovenščine – s publikacijami, prevedenimi iz nem., pri: SM, Kresu, LZ, Hribar-Tavčarjevem Sn, SP, DS, INK idr. — Važnejši spisi te dobe so: 1876: Anastasius Grün und seine Heimat (Stuttgart, Cotta), ob pesnikovi 70-letnici; 1877: Frau Musica in Krain (Lj.); Valvasor z ozirom na slovanstvo (LMS); kratka Valvasorjeva biografija (Krajc, Valvasor 1877², I. zv.); Valvasorjevo razmerje do kranjskih dež. stanov (ib., IV. zv.); Ein verschollenes Lied von A. Grün (Leipzig, Allgem. Literar. Correspondenz); Das Haustheater der Auersperge als Grundstein eines deut. Theaters in Krain (Dunaj, Europe št. 3); 1878: Serbenlieder von A. Grün (Leipzig, brošura); Töplitz, Mineralbad in Unterkrain u. seine Umgebung (Dunaj, Braumüllers Badebibliothek); Tomaž Chrön, pesnik, mecen umeteljnosti in podpornik vednosti. Kulturno-zgod. študija (LMS), kjer omenja tudi jezuitske gledališke predstave v Lj.; 1879: Anastasius Grün. Verschollenes u. Vergilbtes aus dessen Leben u. Wirken. (Leipzig, knjiga); Das befreite Bosnien. Prinz Eugen 1697 – Laudon 1788 – Phillipović 1878 (Dunaj, knjiga); Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih (LMS); 1880: Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev. Kulturno-zgodov. študija (ib.); 1881: Rudolfi Habsburški in dežela Kranjska (ib., prevod Jos. Cimpermana); Slovenec za škofa na Dunaji. Jurij Slatkonja 1456–1522 (Kres); Geschichte des deutschen Buchhandels in Krain (Archiv f. Gesch. d. Deut. Buchhandels, Leipzig), gradivo o našem tiskarstvu v 16.–19. st.; Maria Theresia und das Land Krain (1740–1780 (Novo mesto, knjižica); Der slov. Dichter Prešeren. (Sacher-Masochov časopis Auf der Höhe); 1882: Anastasius Grün's Lehrer und Freund der slovenische Dichter France Prešeren als deutscher Poet. Biographisch-literarische Studie (Leipzig, knjižica), z nekaterimi Prešernovimi nem. in ponemčenimi pesmimi; A. Grün über die slovenische Sprache (Dunaj, Tribune). Grünov odgovor Slov. društvu glede prispevka za Prešernov nagrobnik; Prešeren kot nem. pesnik v zvezi z A. Grünom (Dunaj, Heimat); Zbirka slov. pregovorov iz l. 1852 (Kres); Primoža Trubarja slovenski koledar za l. 1582. Donesek k zgod. slov. koledarja (ib.); 1883: Prvo slov. društvo in njega ustanovitelj J. N. Primic (ib.); 1884: Donesek k zgodovini cesarskih ukazov v slov. jeziku (ib.); štiri razprave in nekrolog Avg. Dimitzu (Schumijev Archiv f. Heimatkunde II, Laibach 1884 u. 1887); 1885: Führer durch Krain (Lj., ilustrirano); Abbazia (Dunaj, brošura); Novi donesek k slovstvenej zgod. slovenskej. Kerščanske leipe Molitve … Skozi Janša Tulščaka. Pri Mandelcu 1579 (Kres); Dva nova poznavatelja slov. jezika iz XVII. stoletja (ib.); Eine Forstinstruction von 1650. Oesterr. Forst-u. Jagdzg. 1885, št. 113; Zur Geschichte des Waldwesens in Krain (ib.) 1885, št. 130; 1886: Zemljepisec Ortelij in dežela Kranjska v XVI. stol. (LZ); O šetališčih mesta lj. (ib.); Prva slovenska ustavna listina Kranjske (ib.); 1887: Slovenske predstave v dež. gledališči v Lj. od l. 1789 do 1850 (ib.); Iz francoske dobe. Slov. uradni spis iz l. 1810 (ib.); Slovenski recepti (ok. l. 1700) (ib.); Slovenske narodne jedi na dvorski mizi v Nemškem Gradci pred tristo leti (Sn); Stare beležke o slovenščini na propovednici (ib.); Zgodovina dež. civilne bolnice v Lj. (v slov. in nem.); Geschichte der Laibacher Volksküche; Aus dem Stammbuche der Wochein. Vom Triglav u. dessen Besteigungen. (Oesterr. Touristen Zg); 1888: Hochdeutsche Komödianten in Laibach (LZg 30. XI.); Tiroler Schauspieler in Krain (Bote für Tirol u. Vorarlberg, št. 165); 1891: Lb., der Unterkrainer Boden und Innerkrain (Die österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain); 1892–4: vrsta člankov iz domače zgodovine (Müllner, Argo; LZ; MMK); 1893: Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek am 22. Juni 1593, brošura; Anton Linhart (LZ), o zgodovini slov. gledališča; Pravo in državoslovna predavanja v Lj. (SP); Die Erwählung des Freiherrn von Valvasor zum Mitglied der Königl. Englischen Societät 1687 (Dunaj, Südösterr. Post); Valvasorjeva pisma v Londonu (IMK III), oboje kot izsledek R-evega študijskega potovanja (1893) v London); 1894: J. L. Schönleben (MMK VII) in o jezuitskem gledališču v Lj.; Avstrijska vojna proklamacija iz l. 1813 (LZg); Graščine in hiše rodovine Valvasorjeve na Kranjskem (ib.); Stari zemljevidi dežele Kranjske v narodni knjižnici pariški (ib.); Die Fürsten zu Windischgrätz (Dunaj, knjižica); Th. Chrön, Fürstbischof von Lb. (Argo); Ein slov. bibliograph. Unicum auf d. königl. Bibliothek in Kopenhagen (ib.); 1896: Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwicklung (Lj., ilustr. knjiga), ob zgraditvi poštnega poslopja v Lj.; J. W. Freiherr von Valvasor, geb. 1641, gest. 1693. Ein Lebensbild. (Oesterr.-Ung. Revue, Bd. XIX; posebni odtis, Dunaj 1896); Valvasorstudien (LZg); 1897: Celjski grofje (INK); 1898: Tri zgodovinske povesti v slovenskem jeziku (IMK VIII); Tomaž Hren na Sp. Štajerskem (INK); 1899: Die Laibacher freiwillige Feuerwehr 1870–99 (Lj., gasil. društvo, knjiga); Codex Austriacus. Ein Gedenkblatt über Fürst und Volk in Oesterreich (Dresden, založ. E. Pierson); Kranjski dijaki na nem. vseučiliščih v XVI. in XVII. veku (IMK); Valvasorjev rod na Spod. Štajerskem (INK); Steinbrück – Lb. – St. Peter (Die Südbahn und ihr Verkehrsgebiet in Oesterr.-Ungarn), opis proge; Prepis matične knjige lj. protestantov s petimi fotografijami (danes v MALj); 1900: Dunaj – Lj. 1900 – (Grefe, Alt Krain, izšlo tudi v slovenščini kot Stara Kranjska), besedilo k slikam; Ime Prešeren v naši lit. zgodovini (PA 1900); Vrhnika (INK); Opomin pred prisego, zapriseganje in zasliševanje prič v slov. jeziku l. 1729 (SP); 1901: Ukaz cesarja Franca I. iz l. 1814 v slov. jeziku (ib.); Friderik Velbič, vsled svojih študij po Afriki slaven botanik (LZ); »Kranjska kronika« p. Marka Pohlina (IMK); Idrijčanka (INK); 1902: Die krainische Landschaft und das krainische Landtagswesen bis 1748 (Oesterr.-Ung. Revue XXIX. zv.; posebni odtis 1902); Vojni členi za c. kr. vojsko v slov. jeziku iz l. 1798 (SP); 1902–3: Pozabljena knjiga Valvasorjeva — Ovidove metamorfoze (Sn); Krvavo klanje na avstr. rivieri pri Opatiji 1.799 (smrt furlanskega vojvode Erika; ib.); Papež Pavel II. iz kranjskega rodu grofov Barbov (ib.); Baron Jurij Vega (»naš slovenski rojak«; ib.); 1903: Valvasorjeva Pasionska knjižica (DS); Iz nekdanjih samostanskih knjižnic v Stični, Kostanjevici, Bistri in Pleterjah (IMK), seznam študijske knjižnice; Das älteste Laibacher Zeitungsblatt 1708 (knjižica); Geschichtliche Erinnerungen an das grosse Erdbeben in Fiume im Jahre 1750 (Lj., meseč. Erdbebenwarte; separat); 1903–4: Familien-Chroniken krainischer Adeliger im 16. u. 17. Jahrh. Hans und Andreas von Gall, Graf Bernardin IV. Barbo, Thalnitscher von Thalberg (MMK); Od Hansa Lanthierija doslej. Slike iz zgodovine Lj. 1564–1904 (Sn); 1904: Novi deželni dvorec v Lj. (INK); Ein zeitgenössisches Lied vom »windischen Bauernkrieg 1573«, knjižica za 50-letnico mature; 1904–5: Slov. gledališče l. 1735 (Sn; v članku je verjel v eksistenco Tomaža Markoviča, SBL II, 48); Doneski iz arhiva k Prešernovemu životopisu (Prešeren v gimn. letih, milieu poznejših let, Prešernov mrtvaški list; ib.); 1905: Slovenski nagovori iz l. 1808 (DS); Kasinogesellschaften in Lb. (Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Graz, 5. X. 1905); Reisebriefe aus Pola vom Jahre 1805; Schiller auf der deutschen Bühne in Lb. (knjižica); 1906: Aus Anastasius Grüns Jugendzeit (Oester. Rundschau, 5. apr. 1906); Slovenske brambovske pesmi. Zložil Fr. Cvetko 1809 (ZMS VIII); 1906–12: Alte Häuser in Lb., Geschichtserinnerungen von P. v. Radics (LZg od 21. dec. 1906 dalje; ponatis: Serie I, 1908, 84 str.; Serie II, 1909, 88 str.; Serie III, 1911, 116 str.); 1908: Primož Trubarjeva hiša v Lj. (Sn VI); Primož Trubar in glasba (ib.); Felicijan Trubarjeva hiša v Lj. (ib.); Krainer Studenten auf der ehemaligen Universität Salzburg 1620–1800 (LZg) in še drugi članki; 1909: 1834–1909. Festschrift zur Feier des 75-jährigen Bestandes der Kleinkinderbewahranstalt in Lb. gegr. am 4. Nov. 1834 (Lj., Vereinsleitung); Nadaljevanje Dolničarjeve Epitome (IMK); Iz dnevnika lj. meščana — nekega Seyfrieda v Napoleonovi dobi (Sn); 1910: J. W. Freiherr von Valvasor, geb. 1641, gest. 1693 (knjiga, 350 str., 5 portretov, 15 slik), glavno R-evo delo. Zanj je dobil mnogo priznanj in naslov »cesarski svetnik«. Ocenili so ga kot »temeljito delo dolgih let« (Gruden, IMK XIX.), »zrelo delo trajne vrednosti« (Ivan Merhar, LZ 1910). R. je pisal tudi o nem. literaturi na Kranjskem (Nagl-Zeidler-Castle, Deutsch-österr. Literaturgeschichte, Dunaj, II. zv. 1914; III. zv. 1930; IV. zv. 1937). Njegovo gradivo je obdelala vdova Hedvika, po njeni smrti (1919) pa prof. A. O. Puschnig.

R. je bil po lastni izjavi potomec hrv. uskoške vojaške rodbine in sorodnik lj. mest. sindika dr. Franca Ludovika pl. Radiča (poplemeniten 1779). Po neposrednih prednikih in vzgoji »Kranjec stare korenine in smeri« je napovedal kot občevalni jezik slov. in nem. (ljudsko štetje 1890 in 1900), pozneje (1910) samo nem. Bil je dobrodušen, uslužen, ljubezen do domače zemlje ga je približala Slovencem, sodeloval je tudi pri ustanovitvi Otroške bolnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda. Kot silno plodovit pisatelj je R. pravi »historiograf kranjski«. Posebne zasluge: proučeval je Valvasorja (od prvega članka 1865 do monografije 1910, se trudil za 2. izdajo »Die Ehre …«); poleg Dimitza je prvi pisal o lovu na Kranjskem: od 1876 v nem. strok. listih, glavno delo Geschichte der Jagd in Krain und Franz Anton von Steinberg, ein altkrainischer Weidmann 1684–1765 (1910); o turizmu v nem. revijah kot Oesterr. Touristen Zg 1887; nem. vodnike za Bled, Postojno, Post. jamo, Kamnik, Dol. Toplice, Opatijo, Lj.; raziskoval zlasti slov. reformacijsko dobo (Vodnikov album 1859; MHK 1861, 1862, 1864; Kres 1882; Primus Truber über die Musik, Schumi, Archiv II, 1884; Argo 1894; Sn 1908); obogatil prešernoslovje: Triglav 1865; Das Concert (= Prešernova pesem Nur in Tönen), Frau Musica in Krain, 1877; Auf der Höhe 1881; Heimat 1882; PA 1900; priobčil je prve spise o zgod. slov. univerze (BK 1861; SP 1893) in o slov. pravni zgodovini (Verh. u. Mitth. d. jur. Ges. in Lb. II, 1866; SP 1900, 1901, 1902); sistematično raziskoval kranjsko gledališko zgodovino (Aelteste Geschichte des Lb. Theaters, BK 1863, 70, 75, 78, 82; Slowenische Dramen und die slow. Aufführungen im Laibacher Theater, priloga B h knjigi Der verirrte Soldat oder: des Glück's Probierstein, Zgb 1865; LZ 1887); nem. gledališče v Lj. (separat iz Oesterr. Volksfreund 1876; Europe 1877, št. 3; Bote für Tirol 1888, št. 165, posebna priloga; LZg 1888, 30. nov.; 1905 knjižica; LZg 1910, 12. nov.); jezuitske gledališke predstave v Lj. (LMS 1878; MMK VII, 1894; Alte Häuser II, 190; Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Lb. Kulturbilder, LZg 1911, ponatis s slikami 1912); slov. gledališče (LZ 1893; Sn 1904–5); praktično se je R. trudil, da bi H. Penn (SBL II, 296–300) prevzel vodstvo nameravanih slov. predstav. — Zapustil je mnogo gradiva (v knjižnici Nar. muzeja v Lj.). Zaradi naglice sicer včasih površen, »mnogo previhralast« (Levstik), da »njegove lokalno-zgodovinske študije malo vredijo« (Šuklje), si je vendar prizadeval, pisati objektivno in – za tedaj skoro izjemno – zajemal iz prvih, predvsem arhivalnih virov. — Prim.: P(ajk) M(ilan), Carn N. V. III (1912), 276–7; V. Steska. ib. 293–6; DS 1912, 385; M. Pajk, LZ 1912, 567–8; J. Ponebšek, L 3 (1912), 228–9; Sn 1912, 352; SP 28 (1912), 344; LZg 1912, št. 220; S 1912, št. 220; SN 1912, št. 220; A. O. Puschnig, LSZg 1913, št. 2, 3; isti, DKK 1918, 105–7 (s sliko); M. Kos, NE III, 758–9; Šuklje, Sodobniki 28–31; Levstikov zbornik 183, 310–1; Pirjevec, Levstikova pisma 30, 212, 242; Jesenko, Časnikarstvo in naši časniki 156; Kidrič, ČJKZ V (1926), 108–20, 152; isti, PA 1949, 292, 304; A. Gspan, Drugi Trubarjev zbornik, 155; A. Svetina, ib. 180; Prijatelj, KPZS III, 94; IV, 217–9; Filipič, NS 1952, št. 3, 280–8. S. K.

Kranjec, Silvo: Radics, Peter, plemeniti (1836–1912). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi479461/#slovenski-biografski-leksikon (7. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine