Slovenski biografski leksikon

Pretner Matej, pravnik, r. 13. sept. 1859 (op. ur.: 13. sept. 1858) v Zagorici pri Bledu, u. 1. okt. 1944 v Lj., se je po končani gimn. v Lj. (1879) posvetil na Dunaju sprva filozofskim, potem pravnim študijam, katere je končal 1885 (doktorat 7. julija 1886). Bil je 1885-91 za koncipienta pri odvetniku dr. Edvardu Devu v Postojni, nato v enoletni praksi pri dež. sodišču v Trstu. Marca 1892 je odprl odvetniško pisarno v Trstu, ki je začela poleg dr. Gregorinove prva poslovati slovensko. Iz nje so izšli poznejši odvetniki dr. Abram, dr. Benkovič, dr. Kimovec, dr. Komavli, dr. Kuhelj, dr. Okretič, dr. Zuccon i. dr. P. je bil med ustanovitelji Tržaške hranilnice in posojilnice ter dolgo let njen podpredsednik. Tudi v Kmet. družbi za tržaško okolico je bil do njenega prestanka 1924 podpredsednik ter pomagal v njenem okrilju ustanavljati v tržaški okolici zadruge za zavarovanje goveje živine. L. 1904 je ustanovil Tržaško podružnico SPD in bil nje predsednik do njene ustavitve 1923. Na njegovo pobudo je podružnica uredila jami Divaško vilenico pri Divači in Dimnice pri Šturjah. Po ital. zasedbi Trsta je P. preosnoval tržaško podružnico društva Pravnika v Lj. v samostojno društvo Pravnik v Trstu, ki je izdajalo tudi svoje glasilo Pravni Vestnik, v katerem je P. priobčil več člankov iz mednarodnega in upravnega prava (O konferenci držav, nasledujočih Avstrijo; O odškodnini za razlaščenje nepremičnin v Italiji; Pravice do skupnih in občinskih gozdov in pašnikov v Julijski krajini; Katere vode so javne; Formalnosti pri rekurzu na Consiglio di Stato; Kreditni zavodi v Italiji itd.). P. je bil tržaškemu Pravniku predsednik do 1928, ko je moralo društvo prenehati. Dopisoval je tudi mnogo v E, SP (članek: O zaščiti kmetov) in PV in zgb. Bankarstvo. Ko mu je bila 1934 onemogočena nadaljnja vršitev odvetniškega poklica v Trstu, se je 1936 preselil v Lj. in tam odprl odvetniško pisarno. L. 1939 ga je društvo Pravnik imenovalo za častnega člana. - Prim.: SP 1939, 96/7; J. Wilfan v spom. knjigi Pol stoletja društva Pravnik (Lj. 1939) 21-4; J 1944, št. 228 (slika). Ara.

Andrejka, Rudolf: Pretner, Matej (1858–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi468285/#slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Primorski slovenski biografski leksikon

PRETNER Matej, pravnik in narodni delavec, r. 13. sept. 1858 (ne 1859, kot piše SBL) v Zagorici pri Bledu, u. 1. okt. 1944 v Lj. Oče Jožef, kočar, mati Margareta Pogačar. Po osn. š. na Bledu in gimn. v Lj. (matura 1879) je študiral na dunajski U najprej filoz., potem pravo (do 1885), iz katerega je doktoriral 7. jul. 1886. Med 1885–91 je bil koncipient pri odv. dr. Edvardu Devu v Postojni, nato eno leto v praksi pri dežel. sodišču v Trstu. Mar. 1892 je odprl v Trstu odv. pisarno, ki je začela poleg dr. Gregorinove prva poslovati slovensko. Iz nje so izšli poznejši znani trž. odvetniki: dr. Abram, dr. Benkovič, dr. Kimovec, dr. Komavli, dr. Kuhelj, dr. Okretič idr. P. je bil med ustanovitelji Tržaške hranilnice in posojilnice (ustanov. 1885, registrirana 3. nov. 1891) in dolgo let njen podpreds. Tudi v Kmetijski družbi je bil do njenega konca 1924 podpreds. in pomagal v njenem okviru ustanavljati v trž. okolici zadruge za zavarovanje goveje živine. 1904 je bil med ustanovitelji Tržaške podružnice Slov. planinskega društva s sedežem v Trstu, ki je bila uradno priznana 30. apr. 1904. Ustanovni občni zbor je bil 7. maja in P. je bil izvoljen za preds. in to mesto je obdržal do 1924. SPDT se je moralo boriti z dvema (it. in nem.) planinskima društvoma, zato se je trudilo, da bi slov. zemlja obdržala svoj naravni videz. Označevali so planinske poti s slov. ledinskimi imeni in postavljali napise in kažipote v slov. jeziku. Upravljali so kraški jami Vilenico pri Divači in Dimnico pri Slivnem in 1912 izdali zemljevid Okrožje Trsta s slov. kraji in naselji. Po it. zasedbi Trsta je P. preosnoval trž. podruž. društva Pravnik v Lj. v samostojno društvo Pravnik v Trstu in mu bil preds. do nasilne razpustitve 1928. Društvo je izdajalo od jan. 1921 do 1928 svoje mesečno glasilo Pravni vestnik, list za pravoslovje in pravosodje. V njem je P. priobčil naslednje razprave: Pravni pregled leta 1920 v zasedenem ozemlju (I, št. 1, 2, 3, 4); O konferenci držav nasledujočih Avstrijo (I, št. 9); Kako se bodo plačevali dolgovi, nastali pred 10. mar. 1919 v avstro-ogrskih kronah mej prebivalci v It. in prebivalci v Jsli (IV, št. 11); O odškodnini za razlaščene nepremičnine, določitvi in plačilu te odškodnine v razlastitvenem postopku (V, št. 6, 7); Pravice do skupnih in občinskih gozdov in pašnikov in obči užitek v Jul. krajini z ozirom na kr. odlok-zakon od 22. maja 1924, št. 751, o ureditvi občih užitkov (V, št. 12); Katere vode so javne in kdo ima pravico do rabe in oddajanja istih v smislu kr. odloka-zakona od 9.10.1926, št. 2161 (VI, št. 10); Formalnosti pri rekurzu na državni svèt kot sodno oblast (Consiglio di Stato in sede giurisdizionale) (VI, št. 10, 11); Kreditni zavodi v It. z ozirom na nove odredbe v zaščito njih upnikov (VII, št. 9, 10–11–12). Veliko je dopisoval v E, SP, PV in zgb. Bankarstvo. Ko 1934 ni mogel več opravljati odv. poklica v Trstu, se je 1936 preselil v Lj. in tam odprl odv. pisarno. 1939 ga je društvo Pravnik imenovalo za častnega člana. Pisarno v Trstu je prevzel njegov zet dr. H. Okretič (PSBL II, 525).

Prim.: R. Andrejka, P. M., SBL II, 568 in tam navedena liter.; Dušan Jelinčič, Zgod. SPDTrst, Trst 1984, 14–52 pass.; NadškALj; slika J 1944, št. 228.

Jem.

Jevnikar, Martin: Pretner, Matej (1858–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi468285/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine