Slovenski biografski leksikon

Premrou Miroslav, zbiralec arhivalnega gradiva, v Gorici r. 4. nov. 1871 in u. 5. marca 1944. Njegov oče Ljudevit iz trdne kmečke hiše »pri Cesarjevih« v Velikem Ubeljskem pod Nanosom, r. 1843, se je udeležil kot častnik nesrečne ekspedicije avstr. nadvojvode Maksimilijana v Mehiko (prim. Šuklje, Sodobniki mali in veliki 15) in bil pozneje železniški uradnik, večinoma v Gorici. Njegova mati Josipina, r. 1847, je bila hči pesnika Miroslava Vilharja. Oba sta u. med 1. svet. vojno kot begunca v Mrb. P. je obiskoval osn. šolo in gimn. v Gorici, opravil maturo 1890, nato študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Kot koncipient pri notarju dr. Pučku v Krškem se je seznanil z Marijo, edinko odvetnika in pisatelja dr. Janeza Mencingerja, in se z njo 1898 poročil, a jo že 1902 izgubil. Preselivši se v Gorico, je vstopil P. v pisarno notarja Kavčiča. L. 1899 je bil v načelstvu na novo ustanovljene Centralne posojilnice dr. A. Gregorčiča. Kot notar je služboval od 1900 v Kobaridu in excurrendo opravljal notarska dela v Tolminu in Bovcu. Zaradi lahke možganske kapi, ki ga je zadela 1915 ob smrti njegovega sina, so ga 1916 prepeljali v Rim. Po dobrem letu je okreval, a ostal v Rimu do jul. 1924; nato je prišel v Trst in se čez eno leto preselil v Gorico, kjer se je 1927 poročil z Antonijo Hribarjevo, sestro znanega goriškega trgovca. Poslej se je bavil le s knjigami in z delom na vrtu. Toda zadnja leta mu je pešal vid in sluh; naposled je popolnoma oslepel. Kot visokošolec je objavil tele krajše spise: Jurij Juričič, LZ 1892; Dr. T. Elze, LZ 1893; Neznan rokopis slovenski v dež. muzeji goriškem, LZ 1893; O. St. Škrabec, LZ 1894; O Miroslavu Vilharju (spisal Motimir), SS 1893. Za bivanja v Rimu je marljivo delal v arhivih, zlasti v vatikanskem. Svoje izsledke je objavljal nekaj v posebnih publikacijah, večino pa v raznih zbornikih in revijah. Posebej je izdal: Monimmenta sclavenica, Lj. 1919 (prim. J. Mantuani, Carn NV IX [1919]; F. Ramovš, LZ 1919; P.-ov odgovor: Mon. scl. svoji kritiki, Lj. 1921); Hippolytus de Hippolytis O. P. non è vescovo di Nona in Dalmazia, Rim 1923; Jermenska kolonija u Beogradu, Spom. Srpske kr. Akademije, 66. knj., 1926; Documenti vaticani sulle saline Triestine 1608–10, Trst 1930; Serie dei vescovi petinesi dal 1573–1798 secondo gli atti concistoriali dell'archivio segreto Vaticano, Trst 1930. V zbornikih in revijah: Vatikanski dokumenti iz 1603–21 vladiki Hrenu in cerkv. vizitaciji Kranjske, ČJKZ V/VI (1926/27); Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem, ČZN XVIII (1923; prim. Čas 1923, 368; ČZN 1923, 111/12; Jutr. novosti 1923, št. 239, 1. pril.); Pismo Mihaela Volića, ČZN XIX (1924); Dokumenti kmetske pobune na Goriškem l. 1713, E 1926, št. 42, 52, 54, 72, 76, 81; Drobiž iz vatikanskih arhivov, GMDS IV—VI (1924/25); Poročilo novomeškega prošta Alberta Peslerja o pleterskih Uskokih, GMDS X (1929); Dve poslanici papeža Benedikta XI., Prilozi (Bgd) 1923; Pepel iz l. 1631, Arh. za arbanasku starinu (Bgd) 1924; Notizie archivali riguardanti la storia della Dalmazia, Vjesnik (Split) 1922; Della patria di S. Girolamo, Scuola cattolica (Milano) 1920; Serie documentata dei vescovi Triestini nei secoli XV—XVIII, Archeografo Triestino Ser. III, fasc. 13, 38, 39, 41 (1926/27); La sedisvacanza dell'episcopato petinese nel 1621–25, Archeogr. Triest. Ser. III, fasc. 45 (1932); Serie dei vescovi romano-cattolici di Beograd, Archivium Franciscanum historicum (Quaracchi) XVII—XIX (1924–26); Serie documentata dei Vicari apostolici di Bosna ed Herzegovina, Arch. Franc. Hist. XXI (1928); Visita apostolica del Nunzio di Graz, Giov. Batt. Salvago, a Gorizia nell'anno 1608, Studi Goriziani IV (1926); Visita apostolica del Nunzio di Graz, Giov. Batt. Salvago, ad Aquileia e nel Goriziano nell'anno 1608, Stud. Gor. V (1927); Una descrizione della contea di Gorizia del 1648, Studi Gor. VII, (1929); Due documenti Vaticani sulla erezione del vescovato-arcivescovato di Gorizia del 1610 e 1626, Studi Gor. VIII (1930); Documenti Goriziani dell'Archivio segreto Vaticano, Studi Gor. IX.(1933). Ducat razprav je ostalo v rokopisu. P. je svoje knjige, zbirke dokumentov, rokopise, slike, karte in papirje zapustil Nar. muzeju v Lj., kamor je volilo prišlo že 1944, a je zaradi pomanjkanja prostora še zmeraj (1952) v zabojih. — Prim.: Gabršček I, 105, 107, 523, 539; J 1944, št. 65; S 1944, št. 62; podatki Siksta Hrovatina v Gorici. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Premrou, Miroslav (1871–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi459881/#slovenski-biografski-leksikon (26. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine