Slovenski biografski leksikon

Poniž Benedikt, šolnik, brat Ambroža P.-a, r. 1. marca 1851 v Ajdovščini, u. 7. jan. 1934 v Lj. Po dovršenem učiteljišču v Gorici (1872) je služboval v Kanalu ob Soči, Ajdovščini (1873–4) in na vadnici gor. učiteljišča. Na željo šol. nadz. Klodiča je prišel jeseni 1875 na novo ustanovljeno učiteljišče v Kopru, kjer je kot vadniški učitelj sodeloval pri sestavi Učnih načrtov za ljud. šole na Primorskem (Simonič 263) ter pri Pojasnilih k učnim načrtom, ki so bili do prevrata v rabi na ljud. šolah na Primorskem. V Učnih načrtih priobčeni urniki za vse stopnje in vrste osnovnih šol so izključno njegovo delo. Do 1881 je bil tudi šol. nadz. za slov. šole v koprskem okraju; l. 1887 je bil premeščen na učit. vadnico v Gor. in je zadnja leta do upokojitve 1897 deloval na gor. gimn. pripravnici. Kot upokojenec je po predpisanem izpitu iz mirodilništva v ital. jeziku na tržaškem magistratu otvoril v Gor. prvo slov. mirodilnico. Po nekaj letih je podjetje prodal ter se podal na potovanje; prepotoval je večinoma peš skoraj vso Evropo, bil v Palestini in Egiptu. Kot odločen narodnjak se je 1931 preselil iz Gor. v Lj. — Prim.: Gabršček I, 194; II, 272, 612; J 1934, št. 5; Poned. S 1934, št. 2; Istra 1934, št. 2. Plr.

Plesničar, Pavel: Poniž, Benedikt (1851–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi449185/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PONIŽ Benedikt, Ambrožev brat, r. 1. mar. 1851 v Ajdovščini, u. 7. jan. 1934 v Lj. Po učiteljišču v Gor. (1872) je služboval v Kanalu ob Soči, Ajdovščini (1873–74) in na vadnici gor. učiteljišča. Na željo šol. nadz. A. Klodiča Sabladoskega (PSBL II, 67–70) je prišel v jeseni 1875 na novo ustanovljeno učiteljišče v Kopru, kjer je vodil vadnico. Sodeloval je pri sestavi Učnih načrtov za ljud. šole na Prim., ki jih je izdal A. Klodič v Zalogi šol. knjig na Dunaju 1878 v štirih jezikih (v nem., it., slov. in hrv.), nova izdaja s Pojasnili (Dunaj, I. zv. 1889, II. zv. 1891), Pojasnila posebej 1896. Urniki za vse stopnje in vrste osn. šol so samo P-evo delo. Učni načrti in Pojasnila so bili do konca prve svet. vojne.v rabi na Prim. Do 1881 je bil P. tudi šol. nadz. za slov. šole v koprskem okraju. 1887 so ga prestavili na učit. vadnico v Gor., zadnja leta do upokojitve 1897 je učil na gor. gimn. pripravnici. Kot upokojenec je napravil predpisani izpit v it. na trž. magistratu in odprl v Gor. prvo slov. mirodilnico (drogerijo). Po nekaj letih je podjetje prodal in odpotoval; večinoma peš je prepotoval skoraj vso Evropo, Palestino in Egipt. Kot odločen narodnjak se je 1931 preselil iz Gor. v Lj.

Prim.: P. Plesničar, P. B., SBL II, 443 in tam navedena liter.; Vilhar, 24.

Ur.

Urednik: Poniž, Benedikt (1851–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi449185/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine