Ponikvar - Germek, Karla (1864–1924)

Ponikvar-Germek Karla, narodna organizatorica, r. l. 1864 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 6. okt. 1924. Osnovno šolo je dovršila v rojstnem kraju, l. 1879 učit. pripravnico v Kobaridu in l. 1883 učiteljišče v Gorici. Služila je kot učiteljica v Skriljah na Vipavskem, na Katinari pri Trstu, v Rojanu in pri Sv. Ivanu. Tu se je l. 1892 poročila s Francem P.-jem in se morala zaradi tega odpovedati učit. službi. Svoje moči je mogla odslej v še večji meri posvetiti narodnemu delu: bila je med najmarljivejšimi udi Dramat. društva v Trstu ter nastopala kot igralka na svetoivanskem odru in v nekdanjem tržaškem Narodnem domu malodane v vseh večjih vlogah priznanih dramatičnih del. L. 1887 je bila med ustanoviteljicami ženske podružnice DCM v Trstu, 1909–14 njena predsednica. Poleg tega je predsedovala Zavodu sv. Nikolaja za brezposelna dekleta 1910–8, ko je moral zavod pod pritiskom novih razmer opustiti vsako nadaljnje delovanje. Zadnja leta je bila načelnica svetoivanskega odseka Ženskega dobrodelnega združenja v Trstu. Kot odlična govornica je vzbujala splošno pozornost na glavnih skupščinah DCM, kot pisateljica se je pojavila v tržaški Ski in pisala pod psevdonimom Marija Ana v SN (med drugim 1900 kritiko »Misterijev žene«) in v E. — Prim.: D-n (= A. Slavikova), ŽS 1924, 241–3 (s sliko); Učit. list 1924, 158; KCM 1926, 57 (s sliko). Plr.

Grmek Karla por. Ponikvar, narodna in prosvetna delavka, publicistka, r. 28. okt. 1864 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 6. okt. 1924 v Trstu. Oče Ivan, mati Marijana Renner. Lj. š. v Trstu, 1879 učiteljska pripravnica Kobarid, 1880 vstopila v slov. žensko učiteljišče v Gor. Od 1883 do 1884 je učiteljevala v Skriljah na Vipavskem, od leta 1884 na Katinari pri Trstu, nato v Rojanu in pri Sv. Ivanu do 1892, ko se je poročila s Franom Ponikvarjem in je po tedanjem učiteljskem zakonu morala opustiti učiteljevanje. S tem večjo vnemo pa se je tedaj G-ova posvetila družbenemu in prosvetnemu delu. Zelo rada je nastopala na odrih, in sicer že od 1884 (v Mlinar in njegova hči). Bila je med najvnetejširni in prvimi člani Stalnega dramatičnega društva, ki mu je predsedoval njen mož, in tu odigrala skoraj vse večje in pomembnejše vloge v glavnih ali najbolj priznanih delih, ki jih je to društvo uprizorilo. Pomembno je bilo tudi njeno delovanje v okviru ženske podružnice CMD v Trstu. Ob ustanovitvi 1887 je bila med njegovimi prvimi članicami, 1892 je postala podpredsednica in to funkcijo obdržala do 1914, ko se je tej časti odpovedala. G-ova je bila tudi predsednica Zavoda sv. Nikolaja v Trstu (ki ga je 1889 ustanovila Marica Skrinjarjeva kot zavetišče za brezposelne slov. služkinje v Trstu) in sicer od 1910 do 1918, ko je zavod moral opustiti svoje delovanje. V času njenega vodstva je zavod najlepše uspeval in res opravil veliko človekoljubno dela za brezposelna dekleta. G-ova je delovala tudi v svetoivanskem odseku Ženskega dobrodelnega društva v Trstu. – Kot publicistka se je pogosto javljala v E; sodelovala pa je tudi pri SN. Tu je 20.–21. avg. 1900 objavila pod psevdonimom Marija Ana strogo oceno knjige Zofke Kvedrove Misterij žene, ki je izšla 1900 v Pragi.

Prim.: D-n, K. G.-Ponikvarjeva, ŽS 1924, 241–3 s sl.; ŽS 1925, 48, 51, 144; P. Hočevar, Pot se vije, Trst 1969, 74; krst. knj. Sv. Just (TS), kot Germek.

Brj.