Slovenski biografski leksikon

Podreka Peter, narodni buditelj, r. 16. febr. 1822 v Šempetru ob Nadiži, u. 4. nov. 1889 v Roncu. Osnovno šolo je obiskoval v Čedadu, nato pa študiral v Vidmu gimn. in bogoslovje ter bil 1848 ordin. Služboval je kot kaplan na Trčmunu, od 1857 v Šempetru in od 1873 v Roncu, kjer je posebno dvignil umno sadjarstvo. Slovenstva se je zavedel že v bogoslovju, spodbujal svoje sošolce in na službenih mestih svoje tovariše, ki jih je navajal, naj rabijo pri pridigah čisto slovenščino, in širil med njimi in ljudstvom slov. časnike, knjige MD in slov. molitvenike. Iz Trčmuna je zahajal na bližnje Livko, kjer je občeval z Iv. Hrastom, in v Kobarid. V Roncu ga je obiskal poljski slavist Baudouin de Courtenay, kateremu je dajal gradivo za študij jezika beneških Slovencev, zlasti Rezijanov. Dopisovala sta si tudi z L. Jeranom. — Skupno s šempetrskim župnikom Mučičem je izdal Katekizem za Slovence Videmske nadškofije na Beneškem (Videm-Gorica 1869; po Rutarju 1851), s katerim je spodrinil razne rokopisne pripomočke, ki so bili pisani v narečju. Spesnil je več slov. priložnostnih pesmi za nove maše, ob jubileju nadškofa Casasole i. dr., ki so izšle deloma kot posebni tiski. V slov. listih je objavil 2 nabožni pesmi v ZD, pesem Slovenija in njena hčerka na Beneškem (Soča 1871, št. 4) in pesem Slavjanka na Beneškem (Zora 1874, 257), ki se je v Carlijevem napevu močna razširila po soški dolini. Ko je prišel P. l. 1878 v Kobarid, ga je pozdravil pevski zbor s to pesmijo, kar ga je tako navdušilo, da je, vrnivši se domov, zložil in kobaridskemu zboru poslal pesem »Kobaridskim pevkam«, ki jo je kobaridski rojak Hrabroslav Volarič uglasbil in ji dal naslov »Slovenskim mladenkam«. V pesmih toži o usodi slovenščine na Beneškem, a veruje, da tudi »sila peklenska ne uniči slovenski zarod« in da se bodo združili »sini slavjanski v en rod velikanski«. Pesem Slonija in njena hčerka na Beneškem je P.-ov sorodnik, odvetnik dr. Carlo Podrecca v ital. prevodu objavil v svoji knjigi Slavia Italiana, Čedad 1884 (prim. S. Rutar v LZ 1884, 761–7 in 1889, 360–6). Jezik je delal P.-i težavo, v poznejših letih je tožil, da nova slovenščina preveč »hrvatuje«. — Prim.: Trinko, LZ 1890, 280–7 z objavo posvetnih pesmi; Glaser III, 50, 125; Rutar, Beneška Slovenija 175; Simonič; KCM 1909, 30–1 in 1910, 77, 87; Trinko, M 1922, 273–5; Gabršček I, 204. Pir. + Ara.

Pirjevec, A., Andrejka, R.: Podreka, Peter (1822–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi439843/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine