Slovenski biografski leksikon

Pilon Veno, slikar, r. 22. sept. 1896 v Ajdovščini. Obiskoval je doma 5 razr. ljudske š., dovršil višjo realko z maturo v Gorici, 1919/20 1. in 2. letn. um. akad. v Pragi (prof. Loukota in Oborský), bil 1920/21 na akad. v Firenzi, tam je obiskoval tudi tečaj o bakrorezu (prof. Celestini). L. 1921 in 1922 je obiskoval večerni akt na umetno-obrtni šoli na Dunaju in se učil litografije na grafičnem zavodu. Med vojno je bil vojni ujetnik v Rusiji, od koder je prinesel s seboj vrsto impresionističnih akvarelov in pastelov. Po študijah se je naselil v Ajdovščini in vodil domačo pekarijo, sedaj živi v Parizu. – P. je pričel z akvarelom in pastelom, prešel pa pozneje h grafiki in oljnemu slikarstvu, do zadnjega pa goji tudi gost, skoraj značaj oljne slike dosezajoč akvarel. Krajina, portret in socialno občuteni miljé so glavne sestavine njegovega interesnega kroga. V krajini je izpočetka impresionist, pozneje konstruktivist, nazadnje kolorističen realist. Vsebinsko se je od enostavnega vtisa nagnil najprej rahlo k ekspresionizmu, v portretu k psihološki podobi z nagibom, da podčrta grobo resničnost. Stopnje, po katerih je iskal lastnega izraza v svoji umetnosti so: začetek v impresionizmu, ko prevladuje akvarel, pastel in grafika. Je to doba ujetništva v Rusiji in akademije. Sledi iskanje izraza po formi; močnejši sunek v to stran mu je dala italijanska šola. V tehniki prevladuje olje, deloma grafika. V tretji fazi išče skladnosti forme z barvo, za kar mu je dal pobudo prvi stik s pariškim slikarstvom. Pod pariškimi vplivi je začel gojiti tudi primitivizem sodobnega klasicizma, ki se javlja posebno v njegovih obrisnih risbah, kompozicijah iz pariškega življenja in grafikah. Poleg olja igra v pariški dobi veliko vlogo sočen akvarel. V Parizu se je začel baviti tudi s problemom umetniške fotografije, o čemer priča več srečnih, psihološko dobro zajetih portretov. Bavi se tudi s kiparstvom v mavcu. – Razstavljal je v Pragi, Firenzi, na Dunaju, v Lj., Beogradu, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Berlinu (večinoma z »mlado generacijo«), Trstu, Parizu, Zürichu in Benetkah. Kolektivno je razstavil pri Bragagliju v Rimu. Povsod so ga s priznanjem sprejeli. Večjo zbirko njegovih del iz vseh dob hrani Narodna galerija v Lj.

P. je eden glavnih predstavnikov slov. povojnega slikarstva in poleg bratov Kraljev najrazboritejši predstavnik ekspresionizma. Življenje in delovanje v tujini mu je dalo poseben značaj, ki ga po svoji tehnični kulturi in izčiščenem okusu stavi na čisto posebno stališče med nami.

Delo: 1916–9 (rusko ujetništvo in po vrnitvi Lj.): Ivje, Pomladanski dež, Semenj, Jesen, Pomladanska povodenj, Zimski semenj, Po sejmu, Po dežju. Grafična dela iz časa študij: Ujedkovine: Ponte vecchio, Toskanski motiv, Obraz starca, Amour simple, Lakota, Predmestje, Krčma; linorezi: Moj oče, Pred mestom, V brlogu; oljne slike: Pred zrcalom, Pali, Vipava, Nature morte, Steklenica in svečnik, Nature morte s pogrnjeno mizico, M. Kogoj, Spazzapan, Rusinja. – Mnogo damskih in moških podob iz pariške dobe (L. Bizjakova, Vlček itd.), Benetke, vrsta krajin iz Pariza in Francije; vrsta akvarelnih pokrajin in risb s svinčnikom in peresom iz Južne Francije in Pariza. Skice za vrsto risb iz pariškega življenja; mnogo aktov, študij, bakropisov v klasicistično-primitivnem obrisnem načinu.

P. je včasih tudi prijel za pero, tako 1919 v Svobodi: Boljševiki in umetnost, Umetnostna vzgoja pri boljševikih; o 1. goriški razstavi lik. um. v J 1924, št. 122; ZUZ IV, 55/56 (Rimsko pismo); J 1926, št. 61 (Trideset let neodvisne umetnosti). – Prim.: K. D[obida], Jsla 1919, št. 76–8; I. Zorman, LZ 1919, 741; Das graph. Kabinett Winterthur XI (1926) 77, Abt. IV. in X. 81; Die Kunst, 61 (1929/30) 81 sl., 84, 86–7; Fr. Mesesnel, ZUZ IV, 84 sl.; B. Radica, Vijenac, Zagreb 1924, 487; Morassi, Catalogo della 1. espos. goriziana di belle arti, Gorica 1924, 21–2; J 1926, št. 150; S 1928, št. 292; Il 1931, 323/4 (slike); F. Stelè, Razgledi (Trst) II, 111–3; B. Pahor, Razgledi II, 114–8. Stl.

Stelè, Francè: Pilon, Veno (1896–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi424446/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine