Slovenski biografski leksikon

Piccolomini Enea Silvio de', humanist, diplomat, geo-, etno- in historiograf, r. 15. okt. 1405 v Corsignanu, južnovzh. od Siene, v obubožani plemiški rodbini, u. kot papež Pij II. v noči 14./15. avg. 1464 v Anconi. Študiral je v Sieni in Firenzi in postal eden od najpomembnejših zastopnikov in pospeševateljev humanizma v 15. stol. V l. 1432–42 je bil v službi raznih cerkv. dostojanstvenikov na koncilu v Baselu in opravil nekaj važnih poslanstev, 1442–7 v dvorni pisarni cesarja Friderika III., 1445 ord., 1447–9 škof v Trstu, 1449–56 škof v Sieni in hkrati 1452–5 papeški nuncij za avstr. dežele na cesarskem dvoru (25. jan. 1453 prejel po cesarjevem priporočilu od papeža Nikolaja V. župnijo sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenjgradcu za komendo), 1456 kardinal, 19. avgusta 1458 izvoljen za papeža. – L. 1444 je prepotoval s cesarjem Štajersko, Koroško in Kranjsko in bil v jan. in febr. v Lj., od koder sta datirani dve njegovi pismi. Kot ponosen humanist je 16. apr. 1444 glede na to potovanje v nekem pismu dejal, da je bil »sredi med barbari in divjimi ljudstvi«. V njegovih spisih, kjer govori o naših krajih, ni najti take prezirljive sodbe. Ko je bit tržaški škof, je bil ponovno v Lj., od koder je datiranih nekaj pisem in odlokov (n. pr. 8. okt. in 13. nov. 1449). Kot kardinal je nasvetoval cesarju ustanovitev lj. škofije, ki jo je kot papež potrdil 6. sept. 1462 z bulo, izdano v Pienzi, kakor je preimenoval svoje rojstno mesto. Za prvega lj. škofa je postavil svojega prijatelja Sigismunda Lamberga (SBL I, 608). V svojem zemljepisnem, z zgodovinskimi ekskurzi prepletenem delu De situ Europae govori v šestih poglavjih o Bosni, Dalmaciji, Hrvatski, Istri, Kranjski, Koroški in Štajerski; v poglavju o Koroški opisuje ustoličenje koroških vojvod (opis ponatisnil A. Sovrè, Lanx satura, Lj. 1928, 210/11). Za našo zgodovino posebno važna so Enejeva (sicer ne čisto nepristranska) poročila o celjskih grofih. Le-te omenja v svojih pismih in političnih govorih, več pa pripoveduje o njih v tehle delih: a) Historia Friderici imperatoris (izd. F. A. Kollar, Analecta monumentorum omnis aevi Vindobonensia II [Vindob. 1761] 1 do 476 z Boeclerjevimi Adnotationes 477–550); b) Historia Bohemica (prva izd. v Rimu 1475); c) De viris illustribus (izd. Literar. nega društva v Stuttgartu 1842, življenjepisi pod št. 31 [cesarica Barbara], 37, 40–2); č) De situ Europae (v poglavju o Štajerski). – Prim.: Valvasor V, 199, 222, 235; VII, 426; VIII, 653–60; MHK 1857, 46; G. Voigt, E. S. de'P. als Papst Pius II. u. sein Zeitalter, 3 zv., Berlin 1856, 1861, 1862; F. Krones, Die zeitgenössischen Quellen zur Gesch. der Grafen von Cilli v Beiträge zur Kunde steiermärk. Geschichtsquellen VIII, Graz 1871, 16–42; A. Weiß, Aen. S. P. als Papst Pius II., Graz 1897 (v dodatku 149 dotlej še neobjavljenih pisem iz l. 1453/54); L. Pastor, Gesch. der Päpste II3·4, Freiburg i. B. 1904, 5–289 (na str. XXXI–LX bogata bibliografija); A. Medved, DS 1905, 337; Gruden 271, 277 (slika), 288; J. Gruden, Cerkv. razmere med Slov. v XV. stol. in ustanovitev lj. škofije, Lj. 1908, 35–9, 43, 46, 48–51, 60; E. Fueter, Gesch. der neueren Historiographie, München u. Berlin 1911, 116–8; M. Premrou, Serie documentata dei vescovi Triestini, Trieste 1924; F. Kovačič Zgod. lavantinske škofije, Mrb. 1928, 107, 215. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Pij II, papež (1405–1464). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi423636/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine