Slovenski biografski leksikon

Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb Karl Seyfrid (Sigfrid), arhivar, r. 6. febr. 1694 v Lj. Marku Jožefu, stan. registratorju (gl. poseb. članek), u. neznano kdaj in kje. O njegovih študijah je znano le, da je posvetil svojo filozofsko tezo, za katero je njegov oče izdal 300 gld., dež. stanovom, ne da bi bil dobil za to posvetilo običajno darilo 100 kron (PC I, 7, 14 = Pragmatica Carnioliae pars I, protokol 7, § 14). Glede svoje službe pravi v posvetilu svojega spisa »Erbhuldigungsactus« 1739 sam, da načelujejo stan. arhivu kranjskemu izza 1665 njegov ded 23, njegov oče 34 in on že 17 let. Imenovan je torej moral biti za stan. registratorja 1721, t. j. takoj po smrti svojega očeta. V tej službi je bil zagrenjen. Iz njegovih opazk v PC k izvlečkom sklepov stan. odborov glede položaja dež. registratorja in njegovih dohodkov se vidi, da se čuti zapostavljenega v primeri s položajem dež. tajnika in glede svojih prejemkov (PC I, 4, 16 in 18; 5, 14; 8, 56; 9, 20; 18, 14 in 31; 21, 9 in 49; 22, 3). L. 1747 je prestopil v službo dež. reprezentance (vlade); 1754 ga najdemo kot aktuarja pri komisijah za dež. varnost in za pobožne ustanove (»k. k. in Landes-Sicherheits-Sachen und zu Besorgung deren Armen angeordnete Hof-Commission« in »k. k. in geistlich und milden Stifftungs-Sachen angeordnete Commission«); 1755 pa kot tit. sekretarja reprezentance (gl. Registraturs Hauptbuch deren Landtags Acten des Landes-Vicedombischen Archivs von anno 1510 bis 1747, proem. t. 10; arh. lj. Nar. muz.). Po naročilu dež. stanov (PC II, 46, 192) je sestavil »Erb-Huldigungs Actus im Herzogthum Crain« 1739 (str. 239, 4°), v katerem je popisal dež. poklon 1728, cesarjevo potovanje k temu poklonu ter v Gorico, Trst, na Reko in nazaj. V 2. delu spisa (str. 74–208) so priobčeni vsi spisi, nanašajoči se na ta poklon (št. 1–79). Slednjič je pridejan (str. 209–31) seznam kranjskih gospodov in deželanov do vključno 1739.

Važnejša pa so arhivarska dela, ki jih je zapustil P. v rokopisu: A) »Repertorium / Sive Melius / Informationes / über die Vornembsten und Wichtigsten Schrüfften / So ïn Dießer Einer Löblichen Landtschafft in / Crain Registratur vorhanden, und alwo soliche darinen zu finden ßeynd / durch Mich / Carl Seyfridt von Peritzhoff auf Ehrnhaimb, / Einer löbl. Landtschafft alda Registratoren, / aus allen actis und Handlungen zusammen getragen, und eigenhändig beschriben worden. Pars Ia, IIa, Laibach, im Jahr 1722« (v dveh zvezkih, fol., po preko 400 listov). Prvi del vsebuje na prvih treh listih slavospev na zmago pri Sisku v lat. jeziku (gl. o slavospevih na to zmago IMK, 1900, 128): »Memoria / Anni Saecularis / Gloriosissimae Victoriae de Hassan / Bosnensi Bassa, atrocissimo Fidei Christi/anae hoste ad Sissek, Croatie arcem felicis/sime reportatae. Anno salutis 1593.« Zadnji del slavospeva je v vezani besedi (v 54 verzih); datiran je z 22. febr. 1722, podpisan pa: »Carolus Sigefridus a Perizhoff (m. p.) de Ehrenhaimb inclytae Provinciae Carnioliae Archivii Praefectus.« Nato sledijo izvlečki iz stan. aktov od začetka 16. stol. dalje (1506 je stan. arhiv pogorel razen spisov, ki jih je imel dež. glavar Hans grof Auersperg pri sebi; Repert. II, 122), in sicer razporejeni v abecednem redu po začetnici iskalne besede na desnem robu strani. Pod isto črko razporejene iskalnice so urejene po časovnem postanku spisa. Prvi del repertorija obsega izvlečke z iskalnicami A-R, v drugem delu pa so izvlečki s črkami S-Z (do fol. 120). (Tukaj takoj tudi dodatki k črkam S, G, C fol. 240–63.) Če se upošteva, da je bil P. imenovan za registratorja proti koncu 1721, šele 28 let star, in da je bila sestava repert. ogromno, gotovo več let trajajoče delo, morda ni neopravičena domneva, da mu je pripravil to delo že njegov oče in hkrati službeni prednik. Na to bi kazal tudi začetni lat. slavospev (gl. članek Marko Jožef P.). — Najbrž iz nekoliko poznejše dobe so P.-ovi, od njega lastnoročno pisani sestavki: a) »Landt-Taffel / Der Herren, und Landtleuth / in dem Herzogthumb Crain, die / mit original Landtags protocolis ve/rificiert, und authentice dargezeugt werden khönnen, allermaßen nach dem Alphabeth hiernach / zu ersehen ist« (Repert. II, listi 121–84). To je v abecednem redu sestavljen seznam vseh že izumrlih, kakor tudi v deželi ali zunaj nje še živečih plemiških rodbin, ki so imele v deželi posestva in so bile pripuščene v kranjski dež. zbor, in pa vseh od časa do časa sprejetih gospodov in deželanov. Ime rodbine je navedeno ob desnem robu, v sredi krstno ime in označba spisa ali zapisnika, iz katerega so podatki prevzeti, čisto na levi letnica, kdaj se dotična rodbina prvič najde v dež. zboru. V predgovoru (list 122) pravi P., da je ta seznam sestavil, ker je treba dajati večkrat informacije o deželanstvu posameznih rodbin, pa so poizvedbe radi raztresenosti spisov težavne. Seznam je izpopolnjen za kasnejša leta od drugih rok. — b) »Inventarium / oder / Verfassung Einer Löbl. Lāā / des Herzogthumbs Crain sambt den angereihten Herrschaften, Windischer March, Mött/ling, Ysterreich, und Karst habenden Handtvesten / guldener Bullen, privilegien, Landtsfrey/heiten, samt, waß denen mehr anhängig ist, / allmassen hernach zu sehen« (Repert. II, listi 187–232). To delo je seznam vseh ustavnih in drugih za upravo imovine kranjske dežele važnih listin. Ta seznam so v kasnejših letih še druge roke izpopolnile z navedbo tudi manj važnih listin (n. pr. ustanovnih listin, zadolžnic itd.). — c) »Register / über die kayserliche / und Landtßfürstliche allergnä/digste Intimationes. / Untersehidliche Erhöhungen in dem / Fürstlichen, Graffen und Herrenstandt / auch andere Praedikat und Ehrentituln / betr. / Nach dem Alphabeth wie / hinnach zu sehen« (Repert. II, listi 339–99), — seznam nobilitacij raznih kranjskih rodbin v abecednem redu. Ob desnem robu je navedeno rodbinsko ime, levo predmet in številka spisa. V uvodu (fol. 339') pravi P., da je hotel sestaviti nekakšno deželno-plemiško matriko, ker mnogi plemiči izgube svoje diplome in jim mora dežela dajati potrdila o plemstvu, se jo zapusté. — B) Drugo veliko P.-ovo rokopisno delo je: »Carnioliae / Pragmatica / Betreffend den / Sessions Sce/matismum / auch / Andere alte gewohnheiten und gut observirte actus in politicis, oeconomicis, / Civilibus, et militaribus extrahirt / Aus denen Landagß Ausschuß / Conferenz und Sessions Protokolen / durch mich / Carl Seyfried von Perizhoffen auf / Ehrenhaimb dieser Einer Loebl. Lāā in Crain Geschwornen Registratoris /, Pars Ia in IIa. Prvi del ima še posvetilo dež. stanovom (lista 2. in 3.) in uvod (Vorbemerkung, 4. l.). V posvetilu (l. 2.) pove P. namen svojega dela: »alles das ime nachrichtlichen einzuhollen, waß die hochlöbl.: Vohrfahrer und vorgegangene gebriesene Land-Regenten zur Zeit Ihrer ambtirender Land Verfassungen seither mit guten Rathschlüssen abgehandelt und geübet: also daß man nihe leichter Dings, dann ex ante actis bei allen provincial angelegenheiten, da offt große Anstände vorkhommen, sich behelfen und informieren kann.« — Tukaj tudi navaja, da je delal na tem delu »mit unermüdeten Eifer« 17 let. Dočim je P. v »repertoriju« (gl. pod A) zbral izvlečke iz vseh stanovskih spisov, je sestavil v »pragmatiki« večkrat zelo obsežne izvlečke iz 48 zvezkov zapisnikov dež. zborov in stanovskih odborov. I. del vsebuje izvlečke iz zvezkov 1–44 (1530–1735), II. del iz zvezkov 44–8 (1735–42). Ti izvlečki so sestavljeni po številkah zapisnikov (1–48) v kronološkem redu. Vsak izvleček ima svojo številko (paragraf), ki se začenja za vsak zapisnik iznova. Nad vsakim novim paragrafom je naveden folio zapisnika. Večkrat pristavlja posameznim izvlečkom svoje, včasih prav jedke opazke kot »nota« ali »N. B.«, posebno k onim, ki se tičejo službe registratorja in njegove plače. P. jih opravičuje v uvodu, češ da je bilo delo prvotno sestavljeno le za njegovo informacijo, zato teh opazk ni smatrati kot »publicam persuasivam et suggestionem«, marveč le »pro soliloquio«. Najbrž ne brez vpliva tega P.-ovega dela je bilo v velikem stan. odboru 29. jan 1740 sklenjeno, da sestavi dež. tajnik Anton pl. Vermati, s katerim se P., kakor je razvidno iz »pragmatike«, ni dobro razumel, zbirko dež. normalij (Universal-Landes-Norma). Ker Vermati dela ni izvršil, se je kasneje izročilo P.-u in se mu je obljubila nagrada. P. je predložil svoje že prej v privatne namene sestavljeno delo dež. stanovom 1747 z zelo obširnim indeksom: »Lexikon / über Erst: und andern Theil / der / Carnioliae / Pragmaticae / aufgerichtet / durch Mich Carl Seyfridt von Perizhoffen auf Ehrenhaimb. Landschaftlichen Registratorn alda / im Jahre 1736.« (Po tej letnici je sklepati, da je bilo delo končano že 1736.) Zdi se, da stan. odbor P.-ovega dela ni prijazno sprejel. Že v uvodu (fol. 4') se P. pritožuje, da mu za prepis rokopisa niso dovolili posebnega pisarja, zato so mladostni prepisovavci naredili mnogo napak. Moral se je 1747, že v službi pri dež. reprezentanci, pritožiti pri cesarici Mariji Tereziji, da mu stanovi nočejo plačati nagrado, bajè za to delo obljubljeno. Po daljših naporih mu je 1748 izplačala dež. reprezentanca in ne dež. stanovi iz kameralne blagajne 150 fl (BK 1865, 153). — Dež. arhiv v Nar. muzeju v Lj. hrani tri rokopise »pragmatike«: a) Najpopolnejši je prepis z ex libris dr. Jožefa Ferdinanda Wolfa, svetnika dež. glavarstva (gl. Radics, Alte Häuser in Laibach, II, 6) v dveh zvezkih, mali fol., pisan ves z isto tujo roko, vezan v usnje; b) prepis samó prvega zvezka (z izvlečki do 1735), 781 listov; posvetilo in uvod je pisal P., ostalo druga roka, različna od one, ki je pisala rkp. pod a); zgornji rob precej strohnel, pap. vezava (popis Radics, LZg 1862, št. 288); c) rokopis v dveh delih vel. 4⁰ (I. l. 1–208; II., l. 209–218), brez naslova in posvetila, zelo ozko pisan od tuje roke, manj pregledno kakor rokopisa pod a) in b). Ta prepis je prešel v muzej iz lasti histor. društva (BK 1865, 160 in LZg 1862, št. 289). En izvod rokopisa »pragmatike« ima tudi grof Barbo v grajski knjižnici na Rakovniku. — »Lexikon« se nahaja v dež. arhivu Nar. muzeja v dveh rokopisnih izvodih. En izvod brez uvoda je spisal P. lastnoročno; podaril ga je dež. arhivu 1838 gubern. svetnik Friderik vitez Kreuzberg. Drugi izvod brez navedbe avtorja pa z uvodom, pisan od tuje roke, je bil last histor. društva. En izvod rokopisa »leksikona« iz 1735, toda le k 1. zv. »pragmatike«, je tudi v grajski knjižnici v Boštanju pri Grosupljem. — P.-ov »repertorij« in »pragmatika« sta sestavljena v praktične arhivske namene. Repertorij sicer ni več poraben za iskanje starejših stan. spisov, ker so ti ob francoskih okupacijah (1797, 1809) prišli v nered ter so se pozneje večkrat preuredili (Richter, Wallner, Müllner; gl. tudi LZg 1862, št. 288). Vendar nam daje važen pregled starejšega stan. arhiva in je ohranil kratke izvlečke iz mnogih že izgubljenih in založenih spisov. Zapisniki dež. zborov in stan. odborov pa so brez večjega truda porabni le s »pragmatiko«. Zato so P.-ova dela v dež. arhivu kranjskem nepogrešljivi pripomočki za raziskavanje kranjske zgodovine. — C. Koncem 1743 so naročili dež. stanovi P.-u, da sestavi dež. stanovskemu odposlancu informacijo za meddeželno posvetovanje o novi uredbi vzdrževanja in obrambe dež. mej. P. je sestavil iz dež.-stanovskih spisov obširen, za zgodovino važen ekskurz, ki ga hrani Nar. muzej v Lj. le v enem rokopisnem izvodu (fol., 134 listov) in ima naslov: Haubt-Information / worinnen / das völlige Graeniz-Systema des Crabatisch und Meer Graenizen Krs: Statt a: prima introductione bis hieher per modum historiae umbständiglich entworffen, auch ordnungsmäßig also vorgestellet wird, daß man bey allen Fürfallenheiten so in hac materia nur immer erdacht werden wollen, den Grundsaz entnehmen und Sich in allen Graeniz-Commissionen hiermit best dienlich provalieren möge mit angehängten sehr nützlichen Consiliis et Observationibus worauf sowohl ex parte Kärnthen als Krain in gewissen Absichten, als sie hierinfalls als ein Corpus anzusehen, gemeinschaftlich zu reflectieren ist. / Extrahiert / aus denen in dieser Einer Löbl. Lāāft. in Crain wohl hergebrachten Archiv befindlichen Original-Actis zusammengesetzt und beschriben worden / durch mich / Carl Seyfrid von Perizhoff auf Ehrenhaimb, Land Registratorn des Herzogthumb Crain im Jahr / 1744.

Karl Sigfrid P. se je vedno podpisoval »von Perizhoff auf Ehrenhaimb«. Ker se je po tedanji navadi v 2., 3. in 4. sklonu pridevek »Perizhoff« sklanjal v »Perizhoffen«, rabijo Radics (Alte Häuser, II, 5 itd. in LZg 1862, št. 284, 285 in sl.), BK 1865, 153, J. Mal v Vodniku 178 in tudi Innerösterr. Inst.-Kal. 1754 v 1. skl. nápačno »Perizhoffen«. — Prim.: A. Koblar, IMK 1900, 216; Schiwiz 35; P. v. Radics, D. Archiv d. krain. Landschaft, LZg 1862, št. 284, 285, 289, 290–92; 1863, št. 11, 23, 24; isti, Alte Häuser II, 5; Jos. Mal, Vodnik po zbirkah Nar. muzeja v Lj., Arhiv in knjižnica, 178; BK 1865, 153, 160; Innerösterreichischer Instanz-Kalender 1754; Pohlin 41; P. v. Radics, Die krain. Landschaft u. das krain. Landtagswesen, Österr.-ung. Revue XXIX (1902) 16–7, 21–3, 26, 28–35, 40–4 in ponatis; E. Costa MHK 1861, 45. Pc.

Polec, Janko: Perizhoffer plemeniti Perizhoff auf Ehrenhaimb, Karl Seyfrid (1694–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi413770/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine