Slovenski biografski leksikon

Perger Alojz, zgodovinar, leksikograf, narodni buditelj, r. 11. avg. 1776 v župniji Sv. Urbana pri Ptuju, kjer je bil njegov oče Jurij P. cerkovnik, u. 14. apr. 1839 na graščini Norički vrh v župniji Sv. Petra v Gornji Radgoni (Norički vrh št. 9, nekdaj Narenbüchel, kesneje Fahrenbüchel). Študiral je gimn. v Mariboru 1786–91, v Gradcu filoz. 1791–3 in izza 1793 pač še pravo, postal graščinski uradnik, in sicer menda ravno na Noričkem vrhu, kjer je bil končno oskrbnik. Ko se je kot prvo- in drugošolec vračal iz Maribora v rojstno župnijo, je bil tam Volkmer za kaplana. Kot graški dijak je bil menda sošolec štajerskemu Nemcu Wastlu ter je pripadal z Ign. Fr. Zimmermannom, Naveršnikom in drugimi južnimi Štajerci k nem.-slov. družbi, ki se je zbirala v hiši Wastlove matere ter debatirala o literaturi in politiki, poteku velike revolucije, Kantovi filozofiji in o naravnem pravu. Bil je duhovit in nadarjen človek. Svobodoumnim nazorom graških dijaških let je ostal tudi pozneje zvest, čeprav se je moral radi njih, kakor Naveršnik, boriti z marsikatero neprijetnostjo. Njegovo znanstveno zanimanje je obsegalo zelo različne panoge: zgodovino, zemljepis, numizmatiko, jezikoslovje, astronomijo, narodno gospodarstvo itd. Da se je že kot dijak navdušil za študij zgodovine ter zbiral gradivo za zgodovino Panonije in Norika, je gotovo, verjetno pa je še to, da je že v teh letih začel čutiti neke preporodne dolžnosti do Slovencev, čeprav v Naratovem »slovenskem društvu« še ni sodeloval in je menda šele pod vplivom Primčeve akcije začel zbirati slov. narodne pesmi, sestavljati primerjalni slovar slovan. jezikov ter zlagati poleg nemških tudi slov. pesmi. Umel je skoraj vse evropske jezike ter imel tako nagnjenje do jezikoslovja, da se je lotil celo pisanja turške slovnice v nem. jez. — Objavil je le nekaj nemških zgodovinskih člankov v Hormayrjevem »Archivu« in v graškem listu »Der Aufmerksame« (Schlossar, D. Literatur der Steiermark², 5, 15, 52, 53), tem bolj pa vplival osebno s pismi in s posojanjem knjig. V preporodnem smislu je vplival na dijake, duhovnike in učitelje v svojem okolišu, tako na Dajnka menda še pred 1816, na Šerfa 1828–9, na Dav. Trstenjaka v njegovih dijaških letih, torej med 1830–40, medtem ko je Krempl med pisanjem »Dogodivšin«, torej radi P.-eve smrti le 1838–9, hodil na Norički vrh po nasvete. — Del njegove ostaline je rešil Hofrichter, ki je pa izdal le članek »Die Heerstraßen der Römer in Innerösterreich« (Kaiserjev »Nationalkalender«; brez avtorjevega imena je izšel članek že prej v »Mittheilungen« štaj. zgod. društva I); tudi Trstenjaku je izročil Hofrichter le 2 zv. ekscerptov P.-jevih iz bizant. in drugih pis. o Slovanih. Danes je menda vse porazgubljeno. — Prim.: Kidrič, Dobr., a k liter. 224 dodaj: Glaser II, 173, 248; Kidrič, Zgod. 260, 348; mrl. matica v Gornji Radgoni. Kd.

Kidrič, Francè: Perger, Alojz (1776–1839). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi413402/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine