Slovenski biografski leksikon

Pavlica Andrej, pisatelj, sociolog in organizator, r. 1. sept. 1866 v Rihenberku na Goriškem, štud. gimn. (mat. 1887) in bogoslovje v Gorici in bil ord. 1891. Služboval je 1891–3 kot kaplan v Biljah, 1893 do 1904 stolni vikar v Gorici. L. 1897 je prom. na dunajski univerzi za dr. theol. L. 1904 je postal prof. bibl. ved stare zaveze na osrednjem bogosl. učilišču v Gorici. — Njegovo literarno delo je kaj raznovrstno. Pisal je črtice in dramat. prizore za Angelčka, V, KGM, članke in listke za Primorski list (ki mu je bil 1898–1905 tudi urednik), Gorico in Gor. list, urejeval KGM 1919–23 in objavil v njem »socialne nauke za našo dobo«. V DPast je priobčil več cerkv. govorov. Nekaj spisov je izšlo v posebnih knjigah: Skalnica. Pesmi v čast M. B. svetogorske in kratek zgod. pregled svetogorske božje poti (1904); Razglašenje Gospodovo. Dva dramat. prizora v verzih (1910); Sirahove bukve. V hebr. ritmu (Gor. mat. 1922); Sv. Frančišek Ksaverski (Gor. mat. 1924); iz ital. je prevedel delo Sv. Alfonza Ligv. Sveta ura ali obiskovanje najsv. zakramenta in Marije prečiste Device (1896). — Znanstveno je deloval v RK, KO, Času in VBV. Že kot bogoslovec je napisal razpravo o Kantovih sintetičnih sodbah a priori, ki jo je Mahnič nagradil in objavil v prilogi RK III, 1891. Iz nemškega rokopisa dr. Mahniča je prevedel za RK (II, 1890 in III, 1891) Pisma brezvercu (I-XII). RK VI (1894) je objavil razpravo o nagoti v lepi umetnosti, kjer z verskimi, naravno-etičnimi in estetskimi razlogi dokazuje, da umetnost na splošno ne sme predstavljati popolnoma nagega človeškega telesa. Za RK je pisal tudi »raznoterosti«. V KO II, 1898 je objavil večjo razpravo Nekaj člankov v obrambo sv. pisma, ki v njej razlaga pojem navdihnjenja ter razmerje sv. pisma do razuma in do cerkve. V Času je napisal vrsto apologetičnih razprav in razpravic: Boj za svetovni nazor (II, 1908), O položaju ruske cerkve v sedanjem času (ibid.), O sufragetkah in o ženski organizaciji (VIII, 1914), Nova kritika o darvinizmu (X, 1916), Nacionalizem in njegova kazen (XII, 1918). Ob Žigonovih razpravah o Prešernovi metriki je napisal članek Naša metrika v luči hebrejske z dostavkom Prepir za ritem in metrum (XI, 1917). V VBV je objavil dve razpravi o problemu, ali je možna večna stvar, in odločno branil proti sv. Tomažu Akv. negativni odgovor: Ali morejo biti ustvarjena bitja večna? (XVIII, 1915) in Napredek v filozofiji (XIX, 1916). — Največ pa se je bavil (kakor njegov brat Josip, gl. spodaj) s socialnimi vprašanji. Že v KO X, 1906 je objavil daljšo razpravo Odlomki iz socialne vede o zasebni lasti, ki v njej jako bistro določuje pojme in načela o lasti. V Času je napisal tele sociološke razprave: Socialna demokracija in znanost (III, 1909), Marxov nauk o delu in veljavi (V, 1911), Najvažnejše vprašanje v sociologiji (IX, 1915), Nazaj h grudi (XI, 1917), Verske, socialne in politične naloge po vojski (XI, 1917). V VBV je napisal dvoje razprav proti kapitalizmu z dušnopastirskega vidika: Socializem in pastirstvo ter K 1600 letnici krščanske svobode; Staro in moderno suženjstvo (XVI, 1913). V socialno-ekonomski teoriji je branil (za Hohoffom) Marxov nauk, da delo edino tvori veljavo, kakor tudi Marxovo pojmovanje kapitala. V tem zmislu je napisal tudi razpravico v »Monatsschrift f. christl. Sozialreform« (1914), kjer (proti Wiardu Kloppu) dokazuje, da je tudi Vogelsangu le delo činitelj vrednosti in nadvrednosti. Tudi okrožnico »Rerum novarum« je skušal tako umeti (kjer je pa naknadno okrožnica »Quadragesimo anno« podala drugačno razlago). — Kot organizator je soustanovil »Slov. kat. delavsko društvo v Gorici« (1902), ustanovil in vodil »Žensko delavsko društvo Skalnica« (1902), ustanovil Slovensko sirotišče v Gorici (1908) in »Zvezo slov. kolonov« (1912). — Psevdonimi: -a, Duhovnik goriške nadškofije, dr. e., Egidij, Dr. Egidij. A. U.

Ušeničnik, Aleš: Pavlica, Andrej (1866–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi407074/#slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine