Slovenski biografski leksikon

Pagliaruzzi Natalis vitez s Kieselsteina, zdravnik, tovarnar, frankofil, r. 1746 v Kobaridu Jerneju P.-ju, u. 25. apr. 1832, pok. v Kranju. Kje je študiral, ni ugotovljeno. Postal je zdravnik, se nastanil v Kranju ter se 8. maja 1777 poročil s Frančiško pl. Jenkersheim. V Kranju se ni uveljavil samo kot praktičen zdravnik, ampak tudi kot umen podjetnik. Zlasti mnogo si je prizadeval za žimarsko in sitarsko obrt ter ustanovil podjetje, ki je zaposlovalo nad 100 rodbin. Njegov položaj se je hitro dvigal: 1793 si je kupil grad Kieselstein, a imel je še druga posestva (glej dež. desko); 1797 je postal kranjski župan, 1808 je bil sprejet med kranjske deželane, diploma 28. marca 1809 mu je naklonila viteško plemstvo (P. Ritter von Kieselstein). Nekatere značilne črte njegove fiziognomije so mu pripomogle v dobi Napoleonove Ilirije do novega ugleda, ko je vnemi za prosvetljenjske in Napoleonove politične ideje mogel dati prosto pot. Ker je ostal kranjski župan, je skušal na jezo dekana Sluge v svojem območju uveljaviti nova cerkveno-polit. načela. Ko je Marmontova šolska naredba naklonila v jeseni 1810 tudi Kranju gimnazijo, je zmagal P. s svojim ravnateljskim kandidatom Dagarinom proti Slugovemu. Zavodu, in torej pač tudi novi ideji slov. učnega jezika, je bil ves čas prijatelj ter se boril zanj tudi še po ukinitvi 1811, vendar je hotel, deloma iz sebičnih namenov, za trajno uveljaviti njegovo nastanitev v župnišču. Po vrnitvi Avstrijcev se je moral ne le vdati dekanu Slugi, ki je vsako županovo vmešavanje v šolske stvari energično zavračal, ampak se tudi bati, da protivnik izvrši grožnjo ter odpošlje ovadbo radi frankofilstva, vendar sta se nasprotnika končno spravila, a P. je začel kazati resno voljo za preorientacijo: 1815 se je ponudil, da prevzame namesto Zoisa upravo okrajne gosposke, ki se je je potem šele 1826 po številnih prošnjah iznebil; prevedel je v italijanščino nemški celovški molitvenik, ki ga je obenem s prevodom 7 spokornih psalmov »tolti da un commentario francese approvato da sedici vescovi nel 1755« 1824 izdal v Padovi pod nasl. »Raccolta di diverse orazioni«. V tej dobi je imel tudi vsaj z Jarnikom nekaj stikov, ki je kranjskega župana na potu v Lj. 11. nov. 1815 obiskal. Izmed 4 otrok mu je bil po orientaciji pač najpodobnejši sin Sigismund. Kieselstein je ostal za dve generaciji še v lasti njegove hčere Antonije por. Kalker in njenega potomstva. Sitarsko industrijo, katero je imel v Stražišču in nato v Kranju, je 1830 izročil sinu Mihaelu Angelu. — Prim.: Wurzbach; Schiviz, Krain; I. Slokar, Gesch. d. österr. Industrie u. ihrer Förderung unter Kaiser Franz I. (Wien 1914) 603, 608; Kidrič, Kobila, ČJKZ II, 277; Žontar, Kranjska gimn. v dobi Nap. Ilirije, Kranj 1931; gradivo dr. Jož. Žontarja v Kranju. Kd.

Kidrič, Francè: Pagliaruzzi vitez s Kieselsteina, Natalis (1746 | 1745–1832). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi401139/#slovenski-biografski-leksikon (30. junij 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

PAGLIARUZZI Natalis (Sigismundus, Ignatius), zdravnik, gospodarstvenik, r. 5. dec. 1745 v Kobaridu (slavnostno krščen 6. febr. 1746; od tod verjetno v SBL in pri Žontarju napačen podatek, da je bil r. 1746), u. 25. apr. 1832 v Kranju. Oče Jernej, dacar, mati Viktorija. Ni znano, kje je študiral. Postal je zdravnik in se med 1772 in 1777 priselil iz Kobarida v Kranj. Tu se je poročil (1777) s Frančiška Jenko pl. Jenkensheim, njena mati je bila žimarski obrtnik v Stržišču pri Kranju. P. je prevzel njeno podjetje in mu dal nove osnove. Njegova žimarska in sitarska delavnica je zaposlovala preko 100 družin. Pridobil si je kmalu velik ugled ne le kot zdravnik, temveč tudi kot sposoben gospodarstvenik; napredoval je tudi materialno in 1793 kupil grad Kieselstein. 1797 je postal župan mesta Kranja, 1808 je bil sprejet med kranjske deželane in 1809 je dobil viteško plemstvo (Rittcr von Kieselstein). Položaj je obdržal tudi za časa Ilirskih provinc, izkazoval se je kot frankofil, a zavoljo tega ni utrpel vidnejše polit. škode tudi po Napoleonovem padcu. Bil je upravitelj kranjske gosposke (1815–26). Ob tem pa je še nadalje vodil svoje podjetje; obrata v Stržišču in Kranju je 1830 izročil sinu Mihaelu Angelu, posestniku graščine Golnik. P. se je ukvarjal tudi s kulturo. U. Jarnik se je z njim srečal 1815 v Kranju in v pismu Kopitarju sporočil, da se P-eva družina ni sramovala govoriti slov. jezik. Na stara leta je P. iskal utehe v veri, prevedel je v it. celovški nem. molitvenik in ga objavil kot Raccolta di diverse orazioni (Padova 1824). P-ev sin Sigismund (Žiga) je kupil 1809 Szögyenyjev (Cekinov) grad v Lj.

Prim.: SBL II, 245 in tam navedena liter.; J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939, pass.; Podatki dekanijskega arhiva v Kobaridu.

A. Pr.

Prijatelj, Anton: Pagliaruzzi vitez s Kieselsteina, Natalis (1746 | 1745–1832). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi401139/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. junij 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine