Slovenski biografski leksikon

Obreza Adolf, politik, r. 7. sept. 1834 v Gorici, u. 26. sept. 1886 v Cerknici. V Gorici je dovršil 5 gimn. razredov (1850) in se preselil v Cerknico, kjer je po stricu podedoval hišo in posestvo. 1860–70 je bil župan in otvoril tabor v Cerknici. V kranjskem dež. zboru je zastopal po smrti M. Korena kmečke občine Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cerknica 1874–7 in 1884–6. Že 1864 ga je želel dopisnik iz Vrhnike za dež. poslanca, a še ni imel zakonite starosti (N 1864, 204), 1874 pa so ga priporočili Mladoslovenci, ki so bili uverjeni, »da se bode držal nar.-svobodomiselnega programa«, in Staroslovenci, ki so trdili, da njegov program ni Zarnikov program, »temveč prizadevanje za prijazno spravo med nesložnimi rodoljubi«; a že v prvi seji je glasoval z Razlagom (SN 1874, št. 4, 7; N 1874, 14). Pri volitvah 1884 se je pridružil Šukljetovi zmerni, vladni stranki, ki je podpirala Winklerja, in je prišel kot Zarnikov protikandidat v ostro nasprotstvo in polemiko z napredno stranko (Sn 1884, 254, 280; LL 1884, št. 137, 157; S 1884, št. 203; SN 1884, št. 190–4, 197–8, 200–3). V dež. zboru je bil član šolskega odseka (1874), izvoljen kot namestnik v dež. komisijo za uravnavo zemljiškega davka (1876), finančnega (1877) in gospodarskega odseka (1877, 1884). Govoril je večinoma le kot poročevalec odsekov: o načrtu postave za uravnavo doneskov iz zapuščin v normalno-šolski zaklad (1874), o povišanju učiteljskih plač (1875) i. dr. Predlagal je zakonski načrt, da prenehajo vse davščine in dolžnosti plačevanja za ljudske šole in učiteljstvo, ki so bile uvedene pred veljavnostjo dež. zakona od 1873, učitelji naj bi bili plačani iz dež. zaklada (1874), zahteval je, naj se ustanovi v Cerknici okr. sodišče in davkarija, ako pa to ne, naj se izloči Cerknica iz sodn. okraja Logatec in dodeli Ložu (1877) i. dr. – V drž. zboru je zastopal kmečke občine Postojna-Planina od 1879 do smrti. Vstopil je v Hohenwartov klub in bil član železniškega (1879), pristojbinskega (1879), užitninskega (1885) in borznega odseka (1885). Tudi v drž. zboru je govoril večinoma le kot poročevalec, tako o železniški pogodbi s Srbijo (1880), o prošnjah dolenjskih krajev in dež. odbora kranjskega za železnico Ljubljana-Karlovec (1880–2), o zakonskem načrtu glede privolitve in pogojev za kamniško železnico (1885), govoril je za železniško zvezo Trst-Herpelje (1883) in poročal o zakonu glede oprostitve kolkovine in pristojbin pri razpravah zaradi odveze davščin in bire, ki jih morajo plačevati posestva na Kranjskem cerkvam, župnijam in njih organom (1883). Stavil je predlog in predložil zakonski načrt za uvedbo pristojbin na borzne kupčije (1881, 1882, 1886). L. 1879 je interpeliral za izplačilo zneskov, katere imajo terjati vozniki iz Kranjske in Primorske za prevažanje vojaškega blaga v Bosni (zadeva Abendroth), in je dosegel 1881 vsaj 38% poravnavo. Podpiral je Liechtensteinov in Lienbacherjev predlog o spremembi šolskega zakona in znižanju šolske obveznosti (1880, 1881). O svojem drž.-zborskem delovanju je izdal pet poročil, ki jim je dal slov. obliko Cimperman: Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanji drž. zbora na Dunaji l. 1879–80 (Lj. 1880), 1880–1 (Lj. 1881), 1881–2 (Lj. 1882), 1882–3 (Lj. 1883), 1883–4 (Lj. 1884), v katerih tudi hvali Taaffejevo vlado, Hohenwarta in Winklerja. – V SN je objavil članka Trgov. napake pri južnej železnici (SN 1875, št. 160) in Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice (SN 1877, št. 224), v Archiv f. Heimatskunde Ein kleiner Beitrag zur Geschichte der Türkeneinfälle in Krain (Schumi II, 40). –Prim.: O.-ova pisma Cimpermanu v drž. knjižnici v Lj.; Obravnave dež. zbora kranjskega; Protokolle des Abgeordnetenhauses; Hahn, Reichsrathsalmanach 1879–80, 169; E 1886, št. 78; S 1886, št. 220; Sn 1886, 303; SN 1886, št. 221; KMD 1888, 86; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; Prijatelj II, 214, 222, 273–4, 295, 320, 392; Lončar; Šuklje I-II. Pir.

Pirjevec, Avgust: Obreza, Adolf (1834–1886). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi392832/#slovenski-biografski-leksikon (11. avgust 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

OBREZA Adolf, politik, r. 7. sept. 1834 v Gor., u. 26. sept. 1886 v Cerknici. V Gor. je dovršil osn. š. in 5 gimn. razr. (1850), nato se je preselil v Cerknico, kjer je po stricu podedoval hišo in posestvo. V letih 1860–70 je bil v Cerknici župan in kot tak odprl tabor. Leta 1874 (do 1877) so ga izvolili v kmečkih občinah Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica in Cerknica v kranjski dežel. zbor, podpirali so ga Staro- in Mladoslovenci, ker so obojni upali, da jih bo podpiral. Vendar je O. že na prvi seji glasoval z Mladoslovencem Radoslavom Razlagom. Drugič je bil izvoljen 1884 (do smrti) na Šukljetovi zmerni, vladni stranki. V dežel. zboru je bil član šol. sveta (1874), namestnik v dežel. komisiji za uravnavo zemljiškega davka (1876), finančnega (1877) in gosp. odseka (1877, 1884). Govoril je večinoma le kot poročevalec odsekov: o načrtu zakona za uravnavo doneskov iz zapuščin v normalno-šol. sklad (1874), o povišanju učit. plač (1875) itd. Predlagal je, naj bi bili učit. plačani iz dežel. zaklada (1874); zahteval je, naj se ustanovita v Cerknici okraj. sodišče in davkarija, če to ni mogoče, naj se izloči Cerknica iz sodn. okraja Logatec in dodeli Ložu (1877) idr. – O. je bil izvoljen tudi v drž. zbor na Dunaju, kjer je od 1879 do smrti zastopal kmeč. občine Postojna-Planina. Vstopil je v Hohenwartov klub in bil član železniškega in pristojbinskega (1879), užitninskega in borznega odseka (1885). Tudi v drž. zboru je govoril večinoma kot poročevalec, tako o železniški pogodbi s Srbijo (1880), o prošnjah dolenjskih krajev in kranjskega dežel. odb. za železnico Lj.–Karlovec (1880–82), o zgraditvi kamniške želez. (1885), o želez, zvezi Trst–Herpelje (1883), poročal o zakonu glede oprostitve kolkovine in pristojbin pri razpravah zaradi odveze davščin in bire, ki jih morajo plačevati posestva na Kranjskem cerkvam, župnijam in njih organom (1883). Stavil je predlog in zakonski načrt za uvedbo pristojbin na borzne kupčije (1881, 1882, 1886). 1879 je intenpeliral za izplačilo zneskov, ki jih imajo dobiti vozniki iz Kranjske in Primorske za prevažanje vojaškega blaga v Bosni (zadeva Abendroth), in dosegel 1881 vsaj 38 % poravnavo. Podpiral je Liechtensteinov in Lienbacherjev predlog o spremembi šol. zakona in znižanju šol. obveznosti (1880, 1881). O svojem drž.-zborskem delovanju je izdal pet poročil, ki jih je za tisk pripravil pesnik Jos. Cimperman: Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanji drž. zbora na Dunaji l. 1879–80 (Lj. 1880); 1880–81 (Lj. 1881); 1881–82 (Lj. 1882); 1882–83 (Lj. 1883); 1883–84 (Lj. 1884). V poročilih hvali Taaffejevo vlado, Hohenwarta in Winklerja. V SN je priobčil dva članka: Trgov. napake pri južnej železnici (1875, št. 160) in Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice (1877, št. 224); v Archiv f. Heimatskunde Ein kleiner Beitrag zur Geschichte der Türkeneinfälle in Krain (Schumi II, 40).

Prim.: Avgust Pirjevec, Obreza Adolf, SBL II, 217–18 in tam navedena liter.

Ur.

Uredništvo: Obreza, Adolf (1834–1886). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi392832/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine