Slovenski biografski leksikon

Novak Jožef, svobodomiseln prof. filozofije, r. ok. 1742 v Gorici, u. 25. apr. 1788 v Stični. Kot stiški cistercian z imenom Andrej je bil 10. avg. 1770 v Lj. ord. za mašnika. 1780 je dobil mesto Antona Čokla (Tschokl) ter postal na lj. liceju prof. logike (metafizike). V predavanja za lj. filozofe je vpletal tudi stavke, ki so morali vzbuditi pozornost cerkv. krogov: da človeška duša ni enotna; da spoved ni božja uredba; da najbrž niti sledu ni več o veri, ki jo je Kristus učil; da šteje svet morda že več milijonov let; da obstoja cerkev iz posameznih ljudi, ki niso nezmotljivi, itd. Ko se je o teh predavanjih med lj. meščani že dlje časa šušljalo, je ovadil 1785 profesorja logike njegov najboljši učenec pri lic. rektorju Ambschlu radi njih s pismeno vlogo. Ker v Lj. ni bilo več gubernija, se je obrnil rektor na okrožni urad, torej na instanco, ki za take spore ni bila kompetentna, z vlogo, v kateri je označil N.-a za ateista in prosil, naj preišče stvar posebna komisija, v kateri pa naj bi ne bil noben eksjezuit, da ne bi mogli prosvetljenci proglasiti vsega za »eksjezuitsko intrigo«. Okrožni glavar v. Claffenau se je dal zavesti Ambschlu ter je spravil stvar pred komisijo, ki so jo tvorili glavar sam, okrožni protokolist Linhart in Ambschel. Med člani komisije je bil torej vendarle tudi eksjezuit, in to celo ovaditelj, a zagovornika N. tudi v svobodomiselnem Linhartu ni imel, ker je ta gledal v profesorju logike »tujca, ki jé naš kruh«, ter zatrjeval, da »ni bil nikoli N.-ov zaupnik«. Rezultat preiskave je bil, da so N.-a, ki se je le pismeno zagovarjal, suspendirali od službe. Toda notranjeavstr. gubernij v Gradcu, ki ga je lj. okrožni urad o procesu končno le obvestil, je poročal o stvari na Dunaj ter dobil od cesarja odlok z dne 18. okt. 1785, na osnovi katerega je poslal v Lj. rešitev, ki je pač vse udeležence presenetila: okrožni urad je dobil ukor, ker je uvedel preiskavo za stvar, ki je »samo znanstvena«; Ambschel je izgubil rektorat in profesuro v Lj.; filozofski študij v Lj. so ukinili; N., za katerega se je potezal v. Swieten, je bil prestavljen na terez. akademijo na Dunaju, torej povišan. (Vsi ti akti mu dajejo redovniško ime Andrej.) Da je ostavil N. na Kranjskem in v Lj. tudi več prijateljev, dokazuje prošnja kranjskih stanov za obnovitev filozofije v Lj. z dne 20. apr. 1787: za direktorja so predlagali stanovi namreč N.-a. Dvorni dekret z dne 24. apr. 1788 je sicer res vrnil Lj. filozofijo, toda N.-u ta preokret ni več koristil; bil je že bolan ter si izvolil Stično za bivališče. Zadnje izmed besed, s katerimi je zavračal prizadevanja eksprelata Franca Tauffererja, naj prekliče inkriminirane stavke, so baje bile: »Niso me razumeli.« — Prim.: Mrl. matrika v Stični; ordinacijski zapisnik v škof. arhivu v Lj.; Nečásek, Majestätsgesuch des krain. Stände-Ausschusses um Wiederherst. des phil. Stud., MHK 1859, 25–6; Nečásek, Gesch. d. Lb. Gymn., program 1861, 4, 6; Dimitz, Die Jesuiten in Krain III, LT 1869, št. 113; Dimitz IV, 217–8; Remeš, Kuralt, ZSM XIV, 14, 68–9, 73; Polec v Zgod. slov. univerze 15–6, 20. Kd.

Kidrič, Francè: Novak, Jožef (okoli 1742–1788). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi389948/#slovenski-biografski-leksikon (27. september 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

NOVAK Jožef (redovniško ime Andrej), svobodomiseln prof. filozofije, r. okr. 1742 v Gor., u. 25. apr. 1788 v Stični na Dolenjskem. O njegovi mladosti in študijih ne vemo nič, na vsak način je vstopil v cistercijanski red v Stični, dobil ime Andrej in bil 10. avg. 1770 posvečen v duhovnika. Deset let kasneje je postal prof. logike (metafizike) na liceju v Lj. Njegova predavanja so vzbudila pozornost cerkv. krogov zaradi trditev, ki se niso skladala z verskimi nauki. Na pismeno pritožbo nekega učenca 1735 je licejski rektor Ambschel prijavil N. na okrož. urad, ga označil za ateista in prosil, naj preišče zadevo posebna komisija. Okrož. glavar v. Claf-fenau je sestavil komisijo, v kateri je bil on sam, okrož. protokolist A. T. Linhart in licejski rektor Ambschel. Dasi je bil Linhart svobodomiselno usmerjen, ni zagovarjal N., ker ga je imel »za tujca, ki jé naš kruh«, čeprav je bil N. Goričan. Komisija je N. odslovila iz službe in sporočila o tem notranjeavstr. guberniju v Gradcu, ta pa na Dunaj. Cesar je poslal 18. okt. 1785 v Lj. rešitev, ki je niso pričakovali: okrož. urad je dobil ukor, ker je prekoračil svoje področje, Ambschel je izgubil rektorat in profesuro v Lj., filoz. študij v Lj. so ukinili, N. je bil prestavljen na terezijansko akad. na Dunaju. Zaradi bolezni N. mi sprejel službe, ampak se je umaknil v Stično, čeprav je bil samostan 1784 razpuščen. Da je bil N. v Lj. ugleden in priljubljen, kaže tudi to, da so ga kranjski dežel. stanovi v prošnji za obnovitev filoz. v Lj. z dne 20. apr. 1787 predlagali za rektorja.

Prim.: Fr. Kidrič, N. J., SBL II, 207–08 in tam navedena liter.; J. Gregorič, Cistercijani v Stični, Lj. 1980, 151 (ime in roj. leto sta drugačna).

Gorjan

Gorjan, Klara: Novak, Jožef (okoli 1742–1788). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi389948/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. september 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine