Slovenski biografski leksikon

Müllner Alfonz, arheolog, r. 23. sept. 1840 v Velikovcu na Koroškem kot sin zdravnika dr. Fortunata M.-ja, ki se je kesneje preselil v Komendo na Kranjskem, u. 27. marca 1918 na Dunaju. Študiral je 1851–8 na višji gimnaziji v Lj., nato na univerzi na Dunaju filozofijo (prirodoznanstvo) in služboval na učiteljiščih v raznih krajih (Dunaj, Bregenz, Maribor in Linz). V Linzu je bil upokojen in je prišel 1888 v Lj., kjer je po Deschmanovi smrti (1889) postal kustos dež. muzeja. L. 1903 je pustil to službo in se preselil na Dunaj, kjer je bil do smrti znanstveni referent ministrstva za javna dela. — Ime si je M. pridobil, ko je pri Rušah na Štajerskem prekopal prazgodovinsko grobišče in o tem poročal v Mitteilungen der k. k. Zentralkommission, Das Urnenfeld bei Maria Rast (1875, XX. zv., str. 59–69). Tam je tudi priobčil razprave Archäologische Exkurse durch Steiermark und Krain (1878, str. LXXXIII–XCI; 1880, str. XXI–XXVI). L. 1879 je izdal knjigo Emona, v kateri je zagovarjal svoje mnenje glede lege stare Emone pri Igu, kar ga je zapletlo v ostro polemiko s S. Rutarjem. Kot kustos dež. muzeja se je posebno živahno udejstvoval v arheoloških raziskavanjih. Začel je izdajati in tudi večinoma sam pisal list Argo, Zeitschr. für krainische Landeskunde (1. letnik za dobo jul.–dec. 1892). V oklicu na čitatelje ob koncu 1. letnika pravi M., da list Argo »brez vsake podpore in čeprav ne vsestransko z najboljšimi voščili spremljan«, vendar ni propadel. Doživel je ta list 10 letnikov in prenehal z dec. 1903 ob preselitvi urednika, izdajatelja in skoraj edinega sotrudnika na Dunaj. Takrat so prinesle MMK (1904, 208) pravilno oceno raznih razprav, »ki so poznanje predzgodovinske in rimske dobe na Kranjskem zelo pospešile. Naposled se je M. bavil z rudarstvom in gozdarstvom in drugimi kulturno-zgodovinskimi vprašanji; pri teh razpravah pa se pogreša kritičnost in obvladanje gradiva, kajti te razprave predstavljajo samo nanizane izpiske iz aktov.« Na Dunaju je M. s pomočjo poljedelskega ministrstva izdal svoje največje delo: Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrh. (Wien-Leipzig 1909). Ta knjiga je bila zamišljena kot I. del knjige Geschichte des Eisens in Inner-Oesterreich. Rokopisno ostalino ostalih delov je od vdove M.-jeve kupila Alpine Montangesellschaft. — Prim.: Nekaj nevažne rokopisne ostaline v Nar. muzeju v Lj.; precej obširni dnevnik, last M.-jeve hčerke ge. dr. Jamškove v Litiji; J. Mantuani, Carn. 1918, 92; LZg 1918, št. 75 (smrtni datum napačen). Slika v Nar. muzeju v Lj. (po fotografiji naslikal F. Tratnik). Cpd.

Capuder, Karel: Müllner, Alfonz (1840–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi379346/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine