Mohorič, Ivan (1888–1980)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 26, 27. 6. 1926

Slovenski biografski leksikon

Mohorič Ivan, nar.-gospodarski strokovnjak, r. 12. maja 1888 v Idriji, živi v Lj. Studiral je gimn. v Lj. (1900–8) in pravo v Pragi. Služboval je pri Zbornici za trg., obrt in industrijo, kjer je postal jul. 1931 generalni tajnik. 1925 je bil pomočnik ministra za gozdarstvo in rudarstvo, 1926–8 oblastni poslanec, 1930 član obč. sveta lj.; 1931 je bil v radovljiškem okraju izvoljen za narodnega poslanca, od jan.—jun. 1932 pomočnik ministra za trg. in industrijo ter jul.—nov. 1932 v Srskićevi vladi minister istega resora. — Kot strokovnjak je bil pozvan v razne gosp. organizacije, odseke in odbore: 1923–4 član odb. promet. ministrstva za bivšo južno železnico, 1924–31 član tarifnega odbora prom. min., 1926–7 podpreds. železniške konference v Belgradu, 1927 ekspert na svet. ekon. konf. in pri trg. pogajanjih z Nemčijo, Avstrijo itd., 1929–31 član posvet. odb. direkcije drž. železnic, 1980 delegat na prvi balkanski konf. v Atenah, 1930 ekspert na konf. za carinsko premirje pri Društvu narodov v Ženevi, 1931 član delegacije za trg. pogodbo s Čehoslovaško, 1932 za pogodbo o plačilnem prometu s Čehoslovaško, 1933 jugosl. delegat na svetovni gospodarski konf. v Londonu i. dr. — Napisal je veliko razprav v prvi vrsti o trgovskih, carinskih in prometnih problemih. Sodeloval je pri Vedi III (Razvoj kreditnega zadružništva), je sotrudnik TT, kjer je imenovati izmed važnejših prispevkov Položaj trgovstva v Sloveniji l. 1926 (1928), Gospodarstvo Jugoslavije in njegovi odnošaji do inozemstva (ib.), Stanje in potrebe poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa (1930 in v poročilu VII. kongresa gospod. zbornic v Belgradu 1929), Carina in carinska politika (1931), Problem gospod. sodelovanja balkanskih držav (ib. in v poročilu I. balkanske konference 1930). V srb.-hrv. publikacijah so izšli: Pitanje organizacije privredne statistike (Izveštaj o konferenciji privrednih komora … Osijek 1928), Industrija i autonomna carinska tarifa (Naša spoljno-trg. politika. Izveštaj o konferenciji komora za trg., ind. i zanatstvo … 1929 u Novom Sadu), Zadaci i značaj privrednih komora kralj. Jugoslavije (v istoimenski publikaciji, Zagreb 1930), Pregled naše spoljne trg., zaključci koji nam se nameću i budući pravci naše trg. politike (v poročilu VIII. kongresa gospod. zbornic v Beogradu 1930), Jačanje unutarnjeg tržišta (Izveštaj o konferenciji jugosl. privrednih komora 1931 u Velikom Bečkereku) i. dr. Referat o stanju naših cest in potrebah avtomobilskega prometa na konferenci mednarodne trg. zbornice v Washingtonu 1931 je izšel v Publications de la Chambre de Commerce International (Paris 1931). Uredil je Izveštaj i rasprave tarifskog odbora min. saobraćaja 1926–31 (v rokopisu). Tudi kot poslanec se je bavil z gospod. problemi in izdal v pos. odtisu Kritiko drž. proračuna za l. 1933–34 s stališča nar. gospodarstva (Lj. 1933). — Prim.: Prvo jugoslovensko nar. pretstavništvo 1931, 66 s sliko; slika IS 1931, 246; risba Bankarstvo 1932, 313; J 1932, št. 156 (s sliko). Pir.

Pirjevec, Avgust: Mohorič, Ivan (1888–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi373772/#slovenski-biografski-leksikon (12. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Primorski slovenski biografski leksikon

MOHORIČ Ivan, narod.-gosp. strokovnjak, r. 12. maja 1888 v Idriji v rudarski družini, oče iz Vojskega, mati iz Žirov, u. 4. okt. 1980 v Lj. Po osn. š. se je vpisal na utrakvistično gimn. v Lj. in maturiral 1908, nato študiral pravo na U v Pragi. Kot srednješolec se je v glavnem sam vzdrževal z inštrukcijami, študije v Pragi je nadaljeval s posojilom. Še kot študent je stopil v službo pri Trg. in obrt. zbornici. Društveno je pripadal krogu takratnih narodno zavednih in jsl. usmerjenih slov. akademikov. Svojo prvo študijo Razvoj kreditnega zadružništva je objavil v gor. reviji Veda 1913, glasilu izobražencev nastopajočega narodno-radikalnega gibanja. Po prvi svet. vojni je stopil v službo pri Zbornici za trg., obrt in industr. v Lj. ter postal 1931 njen generalni tajnik, kar je ostal do konca druge svet. vojne. V tem obdobju je kot gosp. strok. deloval tudi polit.: 1925 je bil pomočnik ministra za gozd. in rud., 1926–28 oblastni poslanec, 1930 član obč. sveta v Lj., 1931 izvoljen v radovljiškem okraju za narodnega poslanca, 1932 pomočnik ministra za trg. in industr. ter od jul. do nov. i. l. minister istega področja. Sodeloval je v raznih jsl. in mednar. organizacijah, odb., odsekih in delegacijah. Med drugim je bil: 1923–24 član odb. Promet. minist. za Južno železnico, 1924–31 član tarifnega odb. Promet, minist., 1926–27 podpreds. želez. konf. v Bgdu, 1927 ekspert na svet. ekon. konf. in pri trg. pogajanjih z Nem., Avstr. itd., 1929–31 član posvet. odb. Direkcije drž. železnic, 1930 delegat na prvi balkanski konf. v Atenah, 1930 ekspert na konf. za carinsko premirje pri Društvu narodov v Ženevi, 1931 član delegacije za trg. pogodbo s Češkoslovaško, 1932 za pogodbo o plačilnem prometu s Češkoslovaško, 1933 jsl. dalegat na svet. gosp. konf. v Londonu idr. – Med vojnama je napisal veliko razprav o trg., carin, in promet. problemih. Objavljene so v poročilih raznih konferenc in kongresov in v Trgovskem tovarišu (TT). Važnejše razprave v TT so: Položaj trgovstva v Sji leta 1926 (1928); Gosp. Jsle in njegovi odnošaji do inozemstva (1928); Stanje in potrebe pošt., telegraf. in telefon. prometa (1930 in v poročilu VII. kongresa gospod. zbornic v Bgdu 1929); Carina in carinska politika (1931); Problem gospod. sodelovanja balkanskih držav (1931 in v poročilu I. balk. konf. 1930). Več razprav je napisal v srbo-hrv. (glej SBL II, 147). Referat o stanju jsl. cest in potrebah avtomob. prometa na konf. mednar. trg. zbornice v Washingtonu 1931 je izšel v Publications de la Chambre de Commerce International (Pariz 1931). Kot poslanec je izdal v posebnem odtisu Kritiko drž. proračuna za leto 1933–34 s stališča narod. gosp. (Lj. 1933). Po drugi svet. vojni je bil znanst. sodelavec Ekon. fak. lj. U. Svoje delo je zdaj posvetil skoraj izključno proučevanju zgod. gosp. razvoja na Slov. Krajše razprave je objavljal v periodičnem tisku in priložnostnih publikacijah, največ v Obrtniku. Primorsko problematiko obravnavajo: Gospodarski problem Trsta (Obrtnik 1948, št. 2–5); Sto let zveze s Trstom (LdP 25. jul. 1957); Osnove gosp. dela v Prim. (Obrtnik 1947 in 1948); O pomorstvu in pomorskem gosp. (GospV 8. jun. 1957); I tre periodi della collaborazione tra la Jugoslavia e l'Italia (priloga Gosp Trst 16. jun. 1955). Izredno plodovit in pomemben pa je kot avtor obsežnih in temeljnih študij o razvoju gosp. dejavnosti v Sji. Na tem področju je globoko zaoral dotlej še neobdelano ledino. Tu so knjige: Razvoj ljubljanske trgovine od fevdalnih dob do socializacije gospodarstva (Trgovinska knjiga, Bgd 1951); Industrializacija Mežiške doline (Obz Mrb. 1954); Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, 3 knjige (DZS 1957, 1960, 1965); Rudnik živega srebra v Idriji (Mestni muzej 1960); Zgodovina železnic na Slovenskem (SM 1968); Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 2 knjigi (MK 1969, 1970); Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem, 2 knjigi (Obz Mrb. 1978); in še: Zgod. elektrarne Vala, Razstava znanstvenih odkritij – Vodič po razstavi lj. tehniškega muzeja itd. Zbiral je in v glavnem imel že pripravljeno gradivo za obsežno Zgod. lesne industrije v Sji, a ga je smrt prehitela.

Prim.: SBL II, 146–47; razne bibliografije; slika J 1932, št. 156.

B. S.

Sancin, Boris: Mohorič, Ivan (1888–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi373772/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine