Močnik, Franc, vitez (1814–1892)

Močnik Franc, matematik, r. 1. okt. 1814 v Cerknem na Goriškem kot sin preprostega kmeta, u. 30. nov. 1892 v Gradcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimn. in licej v Lj. (1825–32), vstopil 1833 v centralno semenišče v Gorici, ga dovršil že 1836, a premlad za ordinacijo je prevzel mesto učitelja v 4. razr. goriške normalke, ki je v 2 letnika razdeljen odgovarjal po svojem ustroju poznejši meščanski šoli; tu je služboval 10 let ter med tem časom 1840 v Gradcu promov. za dr. phil. L. 1846 je bil imenovan za prof. osnovne mat. in trgovskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1849 pa za prof. matem. na takratnem vseučilišču v Olomucu. Po uvedbi institucije šolskih svétnikov je na poziv naučnega min. grofa Thuna prevzel z novim letom 1851 mesto šol. svet. in nadzornika ljudskih šol v Lj., kjer je plodonosno deloval 10 let. L. 1860 je bil v enaki lastnosti premeščen k namestništvu v Gradec, kjer mu je bilo poverjeno nadzorstvo ljudskih šol in realk na Štajerskem in Koroškem. S preosnovano šolsko upravo je postal 1869 dež. šol. nadzornik 1. stop. za Štajersko, a to službo je vršil le do 1871, ko je iz zdravstvenih ozirov prosil za upokojitev. — Trajno ljubezen do matematične vede je M.-u vcepil na lj. liceju duhoviti prof. Leop. K. Schulz pl. Strassnitzki, ki je svojega odličnega učenca uvedel tudi v višjo matematiko. M.-ova znanstvena razprava »Theorie der numerischen Gleichungen mit besonderer Rücksicht auf die Cauchy’sche Methode« (Wien 1839) mu je pridobila priznanje strokovnjakov in učne uprave. Praktično delovanje v nižjem šolstvu ga je kmalu prepričalo o pomanjkljivostih tedanjega predvsem mehaničnega poučevanja računstva in ga napotilo h globljemu študiju o uspešnejši metodi pouka tega predmeta. Sad lastnih izkušenj pri pouku elementarnega računstva je bila njegova prva metodična knjižica »Lehre von den vier Rechnungsarten, aus deren Begriffe und dem Wesen unseres Zahlensystems entwickelt« (Lj. 1840). V njej zavrača tedanji splošno razširjeni način pouka, ki je brez pravega umevanja tvarine obremenjeval učenčev spomin z raznimi občnimi pravili in obrazci, ter zahteva, da si mladina temelje računstva prilasti s samostojnim razmišljanjem in lastnim sodelovanjem, spomin naj dobi v razumu trdno oporo; tako pridobljeno znanje se mora utrditi s ponavljanjem in vajami. Pri računstvu dosežena formalna izobrazba bo usposobila učenca za samostojno delo tudi v vsakem drugem predmetu in mu budila smisel za resnico in pravico. Nadaljevanje tega navodila v metodičnem in praktičnem oziru je bila M.-ova »Anleitung zur gesamten Rechenkunst. Ein Handbuch f. Alle, welche es in den verschiedenen Berechnungen des bürgerlichen und kaufmännischen Lebens zur Fertigkeit bringen wollen« (Lj. 1843). Prvi del obsega vse načine osnovnega računstva z golimi števili, drugi pa uporabne račune za obresti, trgovske posle, obrti, o dobičku in zgubi, denarnih vrednotah, drž. papirjih, menicah in kalkulaciji. Nato je 1844 predložil dvorni študijski komisiji načrt o spremembi in umestnejši uredbi računic, ki so mu ga tudi odobrili. Po tem programu je M. sestavil za ljudske in glavne šole naslednje učne knjige (izšle v c. k. zalogi šol. knjig): Anleitung zum Kopfrechnen f. d. 1. Kl. der Stadt- u. Landschulen; Anleitung zum Rechnen f. d. 2. u. 3. Kl. der Trivial- u. Hauptschulen (poslov. O. Caf 1848); Lehrbuch des gesamten Rechnens f. d. 4. Kl. der Normal- u. Hauptschulen (vse 1846); Lehrbuch der Geometrie f. d. 4. Kl. der Normal- u. Hauptschulen (1847) ter Rechnungsübungen f. d. Wiederholungs- u. Fortbildungsschulen (1852), ki so se, prevedene v razne jezike, uvedle v osnovne šole po vsej monarhiji. Za pravilno rabo teh novih računic je po naročilu nauč. min. učiteljem napisal 1854 metodični knjiga in sicer za 1. in 2. razr.: Methodik des Kopfrechnens in Verbindung m. zahlreichen Übungsbeispielen, za 3. in 4. razr. pa: Methodik des Zifferrechnens in angemessener Verbindung mit dem Kopfrechnen. Navedene učne in pomožne knjige so bile v rabi nad 50 let; z novimi časovnimi zahtevami jih je prilagodil spremembam avstr. denarnih vrednot, metrske mere in uteži, upošteval napredek v metodičnem oziru zlasti v svojih novih navodilih za porabo prvih 3 delov računice (od 1870 dalje); z normalnim učnim načrtom za ljudske in mešč. šole iz l. 1874 so nastale njegove predelane tri- oz. petdelne računice za ljudske šole, računice za trirazr. deške in dekl. mešč. šole in geometrija za mešč. šole. Širšim slojem v praktično porabo je namenil knjigi Die neue österr. Münzwährung (1858) in Die neuen österr. Maße u. Gewichte (1875). — Preosnova avstr. srednjega šolstva v l. 1849–52 je zahtevala nove učne knjige. Za nižje gimn. je M. sestavil Lehrbuch der Arithmetik (1850; I. Abt., 1885²⁹; II. Abt., 1883²¹), Geometrische Anschaungslehre (I. Abt. 1852, 1885²¹; II. Abt. 1853, 1884¹⁶), za nižje realke: Die angewandte Arithmetik nebst einer übersichtlichen Darstellung der einfachen kaufmännischen u. gewerblichen Buchführung (1852; pozneje z naslovom: Lehr- u. Übungsbuch der Arithmetik f. d. unteren Kl. der Realschulen v 3 zv., 1884¹⁷), Geometrische Formenlehre f. d. 1. Kl. der R.; Anfangsgründe der Geometrie f. d. 2., 3. u. 4. Kl. der R. (1883¹⁷); za višje razr. srednjih šol: Lehrb. der Arithmetik u. Algebra (1850, 1884²¹) in Lehrb. der Geometrie (1850, 1885¹⁷, 1906²⁴). Enako je spisal za učiteljišča, ločeno za moške in ženske oddelke, aritmetiko in geometrijo ter za splošno porabo sestavil »Logarithmisch-trigonometrische Tafeln mit 6 Stellen« in »Fünfstellige Logarithmentafeln zum Schulgebrauche«. — Kot šol. nadzornik za Kranjsko je dvignil zanemarjeno ljudsko šolstvo s tem, da je sestavil 1851 za glavne šole potrebni učni načrt, v katerem je določil za slov. otroke v 1. razr. 8 ur pouka na teden v dotlej prezirani materinščini (LČ 1851, 62; N 1851, 232, 238). S sodelovanjem Andr. Praprotnika in dr. so se po njegovih navodilih sestavili Slov.-nem. abecednik (1852), Prvo in Drugo berilo za slov. šole (1857), prvo, drugo in tretje nem. berilo za nenemške ljudske šole in mali nem.-slov. besednjak (1854). S temi učnimi knjigami je M. uvedel na Kranjskem utrakvistične šole namesto prejšnje samo nemške glavne šole. Skrbel je tudi za zboljšanje slabih gmotnih razmer kranjskega učiteljstva. Ker učitelji trivialnih šol, njih vdove in sirote niso dobivali pokojnine, je M. sprožil misel, da se ustanovi Društvo v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev, sestavil je zanj pravila in na njegovo prošnjo je podarila Kranjska hranilnica 6000 gld., s katerimi je društvo 1. nov. 1860 začelo delovati. — M. je bil med najbolj popularnimi in najbolj zaslužnimi avstr. šolniki v 2. polovici 19. stol. Z njegovim imenom je združen ves napredek računskega pouka na vseh nižjih in srednjih avstr. šolah te dobe, pa tudi preko drž. mej so našli M.-ovi učbeniki pot v šole. O njih porabnosti priča dejstvo, da je bilo v š. l. 1892/3 v srednjih šolah v raznih jezikih uvedenih 36, v ljudskih pa 59 različnih njegovih izdanj, nekatera že v 20 in več izdajah. Bile so to prve na strogo znanstveni podlagi sestavljene učne knjige, ki jih odlikujejo lahko umljiva metoda, jasno podajanje snovi, točna pravila in praktična uporabnost. — Za svoje zasluge na polju šolstva je bil 1862 odlikovan z vit. križem Franc-Jožefovega reda in ob upokojitvi z redom železne krone 3. razr., s katerim je bil povišan v viteza. Zaveza slov. učit. društev mu je 18. avg. 1894 odkrila na rojstni hiši spominsko ploščo. — Prim.: Wurzbach XVIII, 408 do 409; Fr. Levec, SN 1802, št. 277; isti, UT 1893, št. 1, 2 (ponat. PLk 1896, 159–65 in UT 1914, št. 40); LZg 1892, št. 277 (ponat. LSZg 1892, 186); LZ 1893, 55; J. M. Hinterwaldner, Zft. f. das österr. Volksschulwesen IV, 1892/3, 33–5; Medvešček, P 1894, 299–300; Strelec, P 1896, 54; Glaser III, 119–20; Simonič 319–21; OSN XVII, 488; Lavtar, M.-ova doba, PL 1903, 51–7; Stoletnica rojstva dr. vit. M.-a: UT 1914, št. 40 (s sliko); Čas 1914, 139–40. Slika: ASK 48. Šr.

MOČNIK Franc, vitez, dr. filozofije, matematik in pisec matematičnih učbenikov, šolski svetnik in deželni šolski nadzornik, r. 1. okt. 1814 v Cerknem, u. 30. nov. 1892 v Gradcu. Oče Andrej, kmet in gostilničar v Cerknem, mati Marjana Sedej, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Idriji, gimn. in licej pa v Lj. (1825–32), kjer mu je bil prof. Matija Čop. V Gor. je dokončal bogoslovje (1836), ni pa postal duhovnik, ampak prof. na gor. normalki. Med 10-letnim bivanjem v Gor. je spoznal slavnega franc. matematika Cauchyja, ki se je tam mudil kot vzgojitelj bordojskega vojvode. Plod njunega srečanja je bila M-ova znanstvena razprava Theorie der numerisehen Gleichungen mit einer Unbekannten. Mit besonderer Rücksicht auf die neueste von Cauchy erfundene allgemeine Auflösungsmethode (Dunaj 1839). V letih 1839–40 je M. opravljal na graškem vseuč. rigoroze iz elementarne mat., fiz., uporabne mat., teoretične in praktične filoz. ter zgod. 1840 je bil promoviran za doktorja filoz. 1846 je bil imenovan za prof. elementarne mat. in trgov. računstva na tehn. akademiji v Lvovu, 1849 pa za prof. mat. na vseučilišču v Olomucu. Ob poučevanju na sred. šolah je M. spoznal, da je bil pedag. prijem, ki je bil tedaj v rabi pri pouku mat., preveč mehanski in tudi sicer pomanjkljiv. Tudi učbeniki, ki so takrat krožili po Avstriji, so bili skromni. M. si je zastavil nalogo, da z izdajo metodičnih učbenikov, namenjenih učiteljem in učencem, dvigne raven z mehanske na racionalno, še zlasti se je zavzemal za učenčevo samostojno razmišljanje. Prva njegova knjiga Lehre von den vier Rechnungsarten, aus deren Begriffe und dem Wesen unseres Zahlensystems entwickelt je izšla v Lj. 1840. Od tega leta dalje se je zvrstilo velikansko število matem. učbenikov za osn., mestne, župnijske, glavne, ponavljalne, nadaljevalne in kmetijske šole. Zadnja izdaja nosi letnico 1938. Prvotne izdaje so bile predelane in prirejene novim učnim načrtom, pa tudi spremembam avstr. denarnih vrednosti, mer in uteži. Praviloma je M. pisal knjige v nemščini. Te so potem drugi prevajali v vse jezike monarhije in še v nekatere druge. V vseh knjigah, kjer je avtorjev priimek omenjen, je ta v nepopačeni slov. obliki. Prvi slov. prevod izpod peresa Blaža Potočnika je izšel 1846 z naslovom Napeljevanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol (na prodaj per c. kr. mestni gosposki v Tersti in drugih primorskih soseskah), V Tersti 1846. Jože Povšič v svoji Bibliografiji Franca Močnika, SAZU, Lj. 1966, navaja vsega skupaj 485 enot (izvirnih izdaj, prevodov in priredb), od tega 144 nem., 30 slov., 29 hrv., 32 srb., 4 bosensko-herceg., 9 alb., 9 bolgarskih, 39 čeških, 46 ital., 38 madž., 4 novogrške, 39 poljskih, 20 romunskih, 2 slovaški in 40 ukrajinskih. M. je bil od 1851–60 svetnik in šolski referent pri kranjski deželni vladi. 1860 je bil z istim nazivom premeščen v Gradec, kjer mu je bilo poverjeno nadz. ljud. šol in realk na Štaj. in Kor. 1869 je postal dežel. šol. nadz. prve stopnje za Štaj. 1871 je iz zdravstvenih razlogov zaprosil za upokojitev. Na službenem mestu šol. svetnika se je vključil v slov. narodnostni boj. Tako je 1851 sestavil za glavne šole učni načrt, v katerem je določil za slov. otroke v 1. raz. osem ur pouka v slov. jeziku. Prof. zboru lj. normalke, ki se je novemu učnemu načrtu upiral, je zagrozil z odpustitvijo. Po M-ovih navodilih je Andrej Praprotnik sestavil Slovenski abecednik (1856), Slovensko-nemški abecednik (1856) ter Prvo in Drugo berilo (1857, 1858). S temi knjigami je M. dejansko uvedel na Kranj. dvojezične-utrakvistične šole. Glede na to, da vdova in sirote po umrlih učiteljih in prof. na Kranj. niso prejemale pokojnine, je M. sprožil misel, da bi se ustanovilo zanje podporno društvo, za katero je sestavil pravila. Po njegovem posredovanju je Kranjska hranilnica podarila v ta namen 6.000 gold. (1869).

Prim.: Jože Povšič, Bibliografija Franca Močnika, SAZU, Lj. 1966; Peter Legiša, Franc Močnik, Obzornik za matematiko in fiziko, 31, 1984, 1.

Drago Bajc